Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, odloga oziroma obročnega plačila sodnih taks ne more vplivati na tek roka za plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožene stranke (v nadaljevanju toženka) z dne 5. 11. 2019 za (delno) oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi po tarifni številki 1121 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v znesku 195,00 EUR (točka 1 izreka), nadalje zavrglo ugovor toženke z dne 5. 11. 2019 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse II P 925/2017 z dne 9. 10. 2019 (točka 2 izreka) ter ugotovilo, da je pritožba toženke z dne 18. 9. 2019 zoper sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II P 925/2017 z dne 19. 6. 2019, umaknjena (točka 3 izreka izpodbijanega sklepa).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu toženka iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je izrek sklepa protisloven in nerazumljiv. Toženka je dejansko ugovarjala zoper plačilni nalog, hkrati pa prosila za odlog ali obročno plačilo sodne takse, ni pa prosila za oprostitev kot je sicer netočno navedeno v točki 1 izreka tega sklepa. Šele tedaj, ko je sodišče prve stopnje izdalo sklep o zavrženju predloga za taksno oprostitev z dne 10. 10. 2019, ki je postal pravnomočen 25. 10. 2019, je toženka pojasnila, da rok za plačilo sodne takse teče šele po pravnomočnosti sklepa o zavrženju predloga za taksno oprostitev in ne istočasno, kot ob zmotni uporabi materialnega prava zatrjuje izpodbijani sklep. Toženka je že v ugovoru zoper plačilni nalog pojasnila, zakaj prosi za odlog in obročno plačilo sodne takse in kdaj podaja takšno vlogo. Sodišče prve stopnje je vse vloge toženke zavrglo (točka 1 in 2 izreka), zato ne bi smelo pred pravnomočnostjo tega sklepa ugotavljati presumpcije umika tožbe, pač pa bi po pravnomočnosti sklepa o zavrženju vlog moralo omogočiti toženki, kot študentki Univerze v M., ki je brez prihodkov, da vendarle v 8 dnevnem roku poravna sodno takso v znesku 195,00 EUR, pa tega ni storilo. Dejansko stanje je zmotno ugotovljeno, ker sodišče prve stopnje zmotno domneva, da je toženka taksni zavezanec. Stroškov ne priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je predlog toženke z dne 5. 11. 2019 (za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi) zavrglo, hkrati pa zavrglo tudi njen ugovor z dne 5. 11. 2019 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, oboje pa iz razloga, ker je toženka podala tako predlog kot ugovor prepozno (predlog po preteku 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse za pritožbo, za katero je prejela plačilni nalog, zoper katerega je vložila ugovor po preteku 8 dnevnega ugovornega roka).

5. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče ob zavrženju obeh toženkinih vlog, ugotovilo tudi presumpcijo umika pritožbe, ki jo je toženka vložila zoper v tej zadevi izdano sodbo sodišča prve stopnje. Ta pritožbena graja toženke ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar pritožbeno ni sporno), da sta bila tako sklep z dne 4. 10. 2019, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks, obročno plačilo in odlog plačila sodnih taks, kot tudi plačilni nalog z dne 9. 10. 2019 za plačilo sodne takse za pritožbo (v znesku 195,00 EUR), toženki oziroma njenemu pooblaščencu vročena dne 10. 10. 2019. Toženka je po izteku 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse ponovno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, obročno plačilo in odlog plačila sodne takse za pritožbo, hkrati pa tudi po izteku 8 dnevnega ugovornega roka vložila ugovor zoper izdani plačilni nalog. Po obojem je sodišče prve stopnje odločalo s sedaj izpodbijanim sklepom. Sodne takse za pritožbo toženka ni plačala.

7. Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 določa, da če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Prvi odstavek 13. člena ZST-1 določa, da sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje (razen za takso zaradi zavlačevanja sodnih postopkov in takse po tar. št. 3005, 7401, 7402, 8401 in 8402, za kar v obravnavanem primeru ne gre).

8. Na podlagi citiranih zakonskih določb je torej povzeti, da je predlog za razbremenitev plačila sodne takse dopustno vložiti po tem, ko je plačilni nalog že izdan in vse do izteka roka za plačilo v tem plačilnem nalogu določene sodne takse.

9. Na podlagi prvega in drugega odstavka 14.a člena ZST-1 sodišče v primeru ugoditve oziroma delne ugoditve predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse, že izdani plačilni nalog razveljavi oziroma v primeru, ko gre za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo izda nov plačilni nalog. Po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 v primeru, ko sodišče tovrstnemu predlogu ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga (na kar mora sodišče stranko opozoriti).1 Na ta način se varuje rok za plačilo sodne takse stranki, ki je ob vložitvi predloga lahko pričakovala, da bo njen predlog vplival na že izdani plačilni nalog, saj je v tem primeru o njeni obveznosti plačila sodne takse odločeno šele s pravnomočno odločitvijo o predlogu za taksno razbremenitev. Vendar pa v obravnavani zadevi ne gre za tak primer, saj je toženka vložila predlog po izteku roka za plačilo sodne takse in posledično njen prepozen predlog na že izdani plačilni nalog ne učinkuje (prvi odstavek 13. člena ZST-1). Pomeni torej, da se v primeru zavrženja predloga kot prepoznega ne more uporabiti določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1. Na slednje napotuje določba 35. člena ZST-1, ki ureja postopek zaradi izterjave neplačane takse in v kateri je izrecno določeno, da sodišče potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga tudi pošlje v izterjavo, če v roku za plačilo sodne takse, slednja ni plačana oziroma, če v tem roku zavezanec za plačilo sodne takse ne zaprosi za taksno razbremenitev ali ne vloži pravnega sredstva zoper plačilni nalog.

10. Iz povedanega izhaja torej, da toženkina pritožbena graja, da bi ji moralo sodišče tudi po zavrženju prepoznega predloga za taksno razbremenitev, dati novi rok za plačilo sodne takse, ni utemeljena. Na ta način, z vložitvijo (novega)2 prepoznega predloga, bi toženka izposlovala situacijo, ko bi rok za plačilo sodne takse, ki se je dejansko že iztekel, začel teči znova in bi trajal vse dokler sodišče ne bi sprejelo odločitve o njenem prepoznem predlogu. Takšno podaljševanje roka pa, kot izhaja iz gornje obrazložitve, nima podlage v zakonu.

11. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, odloga oziroma obročnega plačila sodnih taks ne more vplivati na tek roka za plačilo sodne takse. V posledici tega je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da sodna taksa za pritožbo ni bila plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, toženkino pritožbo pravilno štelo za umaknjeno, ne da bi jo ponovno pozivalo k plačilu sodne takse z novim plačilnim nalogom (odločitev v točki 3 izreka izpodbijanega sklepa).

12. V posledici vsega navedenega, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. v zvezi s 366. členom ZPP, je sodišče druge stopnje toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

13. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni.

1 Toženka je bila ustrezno opozorjena. 2 Prvi predlog je bil zavržen kot nepopoln.