24. 10. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Saša Pečnika, Ptuj, ki ga zastopa Teja Godec, odvetnica v Mariboru, na seji 24. oktobra 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 49. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 1/17, 2/17, 4/17, 13/17, 14/17, 19/17, 13/21 in 8/22) v delu, ki se nanaša na tip stavbe S6 – stavbni blok, se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija Obvezno razlago 101. člena v zvezi s 3. točko šestega odstavka 47. člena in 49. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/22 – v nadaljevanju Obvezna razlaga). Zatrjuje, da je v neskladju z 22., 33. in 153. členom Ustave ter z določbami Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) oziroma Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3). Pobudnik trdi, da je pred sprejetjem Obvezne razlage iz 49. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 1/17, 2/17, 4/17, 13/17, 14/17, 19/17, 13/21 – v nadaljevanju Odlok/21) izhajalo, da pri objektu tipa S6 – stavbni blok ni dovoljena gradnja kleti, Obvezna razlaga pa v delu, v katerem določa, da je gradnja kleti dopustna pri gradnji vseh tipov stanovanjskih stavb, tudi tipa S6, v nasprotju z 49. členom Odloka/21 in torej spreminja vsebino navedene določbe. Svoj pravni interes pobudnik utemeljuje z navedbami, da je kot solastnik sosednjega zemljišča kot stranski udeleženec udeležen v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za novogradnjo dveh večstanovanjskih objektov in skupne garaže, v katerem je upravna enota v ponovljenem postopku izdala gradbeno dovoljenje, ki temelji na izpodbijani Obvezni razlagi. Navaja, da je zoper izdano gradbeno dovoljenje vložil pritožbo na Ministrstvo za naravne vire in prostor, pritožbeni postopek pa je trenutno v fazi odločanja. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče Obvezno razlago odpravi.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji je obvezna razlaga, ne glede na njeno kasnejše sprejetje, del predpisa od njegove uveljavitve.[1] Obvezna razlaga sama zase ne more biti predmet presoje ustavnosti oziroma zakonitosti, ker le ugotavlja pravi smisel določbe, na katero se nanaša. Predmet presoje je v takem primeru lahko le določba predpisa, na katero se nanaša obvezna razlaga, z vsebino, ki ji jo ta daje. Ustavno sodišče je zato v obravnavanem primeru, upoštevaje navedbe v pobudi, štelo, da pobudnik izpodbija 49. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 1/17, 2/17, 4/17, 13/17, 14/17, 19/17, 13/21 in 8/22 – v nadaljevanju Odlok) v delu, ki se nanaša na tip stavbe S6 – stavbni blok, z vsebino, kot mu jo daje Obvezna razlaga.

Člen 49 Odloka z vsebino, kot mu jo daje Obvezna razlaga, v izpodbijanem delu, ki se nanaša na tip stavbe S6 – stavbni blok, ne učinkuje neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[2] V obravnavanem primeru iz navedb v pobudi izhaja, da ima pobudnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja položaj stranskega udeleženca. Pobudnik bo zato lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijane določbe Odloka, vključno z vsebino, kot ji jo daje Obvezna razlaga, uveljavljal v tem postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v tem sklepu, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 49. člena Odloka v delu, ki se nanaša na tip stavbe S6 – stavbni blok, z vsebino, kot mu jo daje Obvezna razlaga. Ustavno sodišče je zato pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Tako že sklep Ustavnega sodišča št. U-I-361/96 z dne 21. 10. 1999 (OdlUS VIII, 226). Glej tudi odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-163/15 z dne 5. 4. 2018 (Uradni list RS, št. 26/18), 24. točka obrazložitve, in – glede obvezne razlage zakona – št. U-I-462/18 z dne 3. 6. 2021 (Uradni list RS, št. 105/21, in OdlUS XXVI, 21), zlasti 22. in 26. točka obrazložitve.

[2]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-102/22 z dne 10. 6. 2022, št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.