Jedro

V času sklenitve tožnikove pogodbe o zaposlitvi je ZDR za vodilne delavce z nekaterimi samostojnimi pooblastili določal možnost sklepanja pogodb o zaposlitvi tudi za določen čas (peta alineja prvega odstavka 52. člena). Na podlagi te določbe je bilo z vodilnim delavcem mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi tudi za čas trajanja mandata aktualne uprave družbe. Glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi vodilnih delavcev, sklenjenih za nedoločen čas, pa ZDR ni določal nobenih posebnosti, tako da je lahko delodajalec tako pogodbo zakonito odpovedal le iz enega od razlogov iz 88. in 111. člena ZDR.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožnik krije sam svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 11. 3. 2011, z dopolnitvijo s 17. 3. 2011. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in toženi stranki naložilo, da tožniku od 1. 5. 2011 dalje prizna pravice iz delovnega razmerja, ga prijavi v zavarovanje in mu izplača nadomestilo plače v mesečnem bruto znesku 4.416,14 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto zneskov ter ga pozove na delo. Hkrati je ugotovilo ničnost oziroma neveljavnost določbe tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ki je določala prenehanje veljavnosti pogodbe tudi s prenehanjem mandata predsednici uprave tožene stranke, na katero se je sklicevala tožena stranka v sporni odpovedi oziroma obvestilu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da se tožnikova pogodba o zaposlitvi za vodilnega delavca ne more presojati po določbah 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki veljajo v delniških družbah le za člane uprave in morebitne prokuriste, in da je določba o prenehanju pogodbe s prenehanjem mandata predsednici uprave ob sklepanju pogodbe ostala zapisana v pogodbi pomotoma, tudi v nasprotju s stališčem takratne predsednice uprave tožene stranke.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo, formalno iz vseh revizijskih razlogov. V njej vztraja, da bi moralo sodišče tožnikovo pogodbo o zaposlitvi šteti za pogodbo o zaposlitvi s poslovodno osebo v smislu 72. člena ZDR. Navaja, da je predsednica uprave s to pogodbo na tožnika prenesla del svojih pooblastil in ga tako kooptirala v upravo. Zato je bila določba o prenehanju pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja njenega mandata zakonita. Graja presojo sodišča, da je ostala navedena določba v končnem besedilu tožnikove pogodbe v bistvu pomotoma oziroma v nasprotju z odločitvijo predsednice uprave. Navaja, da izpovedb le te sodišče ne bi smelo upoštevati, ker je bila v mesecu februarju 2011 razrešena in odpuščena ter je bilo zato njeno pričanje pred sodiščem očitno pristransko. Opozarja na težak gospodarski položaj tožene stranke, ko zaradi prezadolženosti in nelikvidnosti ostajajo tudi preostali delavci brez izplačila plač. Ne glede na tak položaj je po prejemu pravnomočne sodbe tožena stranka tožnika pozvala na delo, vendar je tožnik prejem poziva na delo najprej odklonil, potem pa se skliceval na bolezen.

4. V odgovoru je tožnik prerekal revizijske navedbe in predlagal zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožena stranka bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelila. Zato z vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni izrecno preizkušalo. Kolikor tožena stranka graja dokazno oceno izpovedbe priče A., ki je opravljala funkcijo predsednice uprave tožene stranke ob podpisu tožnikove pogodbe o zaposlitvi v letu 2010, revizijsko sodišče ugotavlja, da temeljijo zaključki sodišča na vsestranski prepričljivi dokazni oceni vseh izvedenih dokazov, tako da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka v zvezi s tem izključena in predstavljajo revizijske navedbe zgolj poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

7. Sodišče je ugotovilo, da je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vodilnega delavca na sistemiziranem delovnem mestu pooblaščenca uprave za področje IT in kontrolinga in da v statusno pravnem smislu ni bil član uprave tožene stranke. Ob taki ugotovitvi je utemeljena presoja, da za tožnikovo pogodbo o zaposlitvi niso veljale določbe 72. člena ZDR o pogodbi o zaposlitvi s poslovodnimi osebami ali prokuristi, ki omogočajo tudi posebne dogovore o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. V delniških družbah, kot je tožena stranka, je mogoče navedene določbe ZDR uporabiti zgolj za pogodbe o zaposlitvi članov in predsednika uprave družbe, ki so na ta položaj imenovani s strani nadzornega sveta družbe in eventualne prokuriste.

8. V času sklenitve tožnikove pogodbe o zaposlitvi je ZDR za vodilne delavce z nekaterimi samostojnimi pooblastili določal možnost sklepanja pogodb o zaposlitvi tudi za določen čas (peta alineja prvega odstavka 52. člena). Na podlagi te določbe je bilo z vodilnim delavcem mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi tudi za čas trajanja mandata aktualne uprave družbe. Glede prenehanja pogodbe o zaposlitvi vodilnih delavcev, sklenjenih za nedoločen čas, pa ZDR ni določal nobenih posebnosti, tako da je lahko delodajalec tako pogodbo zakonito odpovedal le iz enega od razlogov iz 88. in 111. člena ZDR.

9. Sodišče je ugotovilo, da je bilo v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi z dne 21. 12. 2010 določeno, da se sklepa za nedoločen čas, hkrati pa v zadnjem odstavku 14. člena, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati tudi v primeru, če iz kateregakoli razloga preneha mandat predsednice uprave. Gre v bistvu za nasprotujoči si pogodbeni določbi.

10. Glede na ureditev možnosti sklepanja pogodb o zaposlitvi z vodilnim delavcem v ZDR bi se ob taki vsebini tožnikove pogodbe o zaposlitvi lahko izpostavila dilema, ali je bila njegova pogodba o zaposlitvi dejansko sklenjena za nedoločen čas, ali za določen čas trajanja mandata predsednice uprave. To dilemo je sodišče v smislu določb o razlagi pogodb (82. člen Obligacijskega zakonika) utemeljeno razčistilo z ugotovitvijo, da je ostala določba o prenehanju tožnikove zaposlitve s prenehanjem mandata predsednice uprave v končnem besedilu pogodbe očitno pomotoma, v nasprotju z voljo obeh podpisnikov pogodbe. Tako ni dileme, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas in njena veljavnost ni bila vezana na mandat aktualne predsednice uprave. Zato je sodišče utemeljeno presodilo, da je bila odločitev tožene stranke o prenehanju veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sodišče utemeljeno štelo za odpoved le te, nezakonita.

11. Kolikor se tožena stranka v reviziji sklicuje na spremenjene razmere in slab ekonomski položaj in ravnanje tožnika ob pozivu na delo, sodišče ugotavlja, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljala prenehanja tožnikove pogodbe o zaposlitvi na podlagi 118. člena ZDR, v zvezi s pozivom tožnika na delo pa bo lahko uveljavljala ustrezne ugovore v izvršbi, kolikor bo tožnik uveljavljal pravice iz delovnega razmerja tudi za čas po tem pozivu.

12. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Odločitev o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi 155./I člena ZPP.