Jedro

Gre za sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe 24. člena ZIZ in je po svoji vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s 5. 10. 2015 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2015 zaradi smrti prvotnega dolžnika.

Dokazovanje višine podedovanega premoženja in zatrjevanje dejstva, da je do višine podedovanega premoženja nova dolžnica že poravnala zapustnikove dolgove do drugega upnika ter ne odgovarja več za dolg v tem izvršilnem postopku, ni stvar odločanja o nadaljevanju tega izvršilnega postopka, temveč bo ta ugovorni razlog (da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla na dolžnico), sodišče prve stopnje obravnavalo v okviru reševanja njenega ugovora zoper sklep o izvršbi 56.a členu ZIZ, saj kot je že navedeno te pritožbene navedbe vsebinsko predstavljajo ugovor novega dolžnika v skladu s 56.a členom ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep v točki I potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovoljeno zoper dolžnika A. A. s sklepom o izvršbi, opr. št. VL 167539/2010 z dne 24. 11. 2010, ki je postal pravnomočen 9. 12. 2010 nadaljevalo zoper dedinjo umrlega dolžnika B. B. (I. točka izreka) odločilo, da se izvršba opravi z rubežem plače in z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (II. točka).

2. Zoper sklep je dolžnica po pooblaščencu vložila pritožbo, v kateri navaja, da je skladno s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. D 303/2015 z dne 15. 12. 2016 edina dedinja po pokojnem A. A. Opozarja na omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja v skladu s 142. členom Zakona o dedovanju (ZD) in navaja, da je znašala na podlagi sklepa o dedovanju z dne 15. 12. 2016 skupna vrednost zapuščine po pokojnem 1.085,11 EUR in da je Republika Slovenija zahtevala omejitev dedovanja premoženja pokojnika iz naslova plačevanja denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka zapustnika do višine 1.582,83 EUR. Zahtevo RS je dedinja priznala in posledično z zakonitim zastopnikom RS Državnim pravobranilstvom sklenila sodno poravnavo in dolg pokojnika do RS že dokončno poravnala. Zapuščinsko sodišče je ocenilo, da je vrednost zapuščine negativna. Posledično dolžnica ne odgovarja več za zapustnikove dolgove. Kot dokaz prilaga sklep o dedovanju. Predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi, izvršbo pa ustavi z ustrezno stroškovno posledico in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba zoper točko I. ni utemeljena.

4. Višje sodišče je obravnavalo pritožbo dolžnice le zoper točko I sklepa, saj v ostalem delu navedbe v pritožbi predstavljajo ugovor nove dolžnice v smislu 56.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o katerem pa odloča sodišče prve stopnje.

5. Višje sodišče tako ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom v točki I sodišče prve stopnje odločilo o nadaljevanju izvršbe zoper dedinjo prvotnega dolžnika, ki je v času trajanja izvršilnega postopka umrl. Gre za sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe 24. člena ZIZ in je po svoji vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s 5. 10. 2015 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2015 zaradi smrti prvotnega dolžnika. Torej gre le za procesno tehnični sklep, v katerem se ne odloča o vsebinskem nadaljevanju izvršilnega postopka z novo dolžnico, temveč ta z njegovo izdajo zgolj formalnopravno postane stranka izvršilnega postopka. Za izdajo sklepa o nadaljevanju postopka zadošča, da je oseba, proti kateri je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje izvršilnega postopka, dedič prvotnega dolžnika. V tej zadevi je skladno s pravnomočnim sklepom o dedovanju Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. D 303/2015 z dne 15. 12. 2016 nova dolžnica dedinja prvotnega dolžnika. Dokazovanje višine podedovanega premoženja in zatrjevanje dejstva, da je do višine podedovanega premoženja nova dolžnica že poravnala zapustnikove dolgove do drugega upnika ter ne odgovarja več za dolg v tem izvršilnem postopku, ni stvar odločanja o nadaljevanju tega izvršilnega postopka, temveč bo ta ugovorni razlog (da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla na dolžnico), sodišče prve stopnje obravnavalo v okviru reševanja njenega ugovora zoper sklep o izvršbi 56.a členu ZIZ, saj kot je že navedeno te pritožbene navedbe vsebinsko predstavljajo ugovor novega dolžnika v skladu s 56.a členom ZIZ. Skladno z ustaljeno sodno prakso se o tem vprašanju ne odloča pri izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka.

6. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je višje sodišče pritožbo zavrnilo kot to neutemeljeno in potrdilo sklep v izpodbijani I. točki (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).