Jedro

Po določbah 1. odstavka 260. člena ZUP je mogoče iz razlogov, ki so taksativno navedeni, obnoviti le postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva. To pomeni, da postopka, ki je končan s sklepom, ni mogoče obnoviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10.10.2003, s katero je le-ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Upravne enote R. z dne 9.9.2002. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom Upravne enote R. z dne 8.1.1997, s katerim je prvostopni upravni organ zaradi nepopolne vloge zavrgel zahtevo za denacionalizacijo.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se prvostopno sodišče strinja z odločitvijo tožene stranke in z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla. Tudi po presoji prvostopnega sodišča v obravnavani zadevi ni pogojev za obnovo postopka, ker denacionalizacijski postopek, katerega obnovo predlaga tožnik, ni bil končan z odločbo, ampak s sklepom. Prvostopno sodišče še ugotavlja, da tožnik v tožbi zoper odločbo tožene stranke uveljavlja obnovitvene razloge, ki se nanašajo na postopek o ugotavljanju državljanstva H.L.Teh ugovorov prvostopno sodišče ni upoštevalo, ker niso predmet presoje v tem upravnem sporu.

Tožnik je zoper izpodbijano sodbo vložili pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov iz 1. odstavka 72. člena ZUS. Smiselno je ponovil vse tožbene navedbe, ki se nanašajo na odločbo o ugotovitvi državljanstva pok. H.L. (z dne 28.10.1996), s katero je bilo ugotovljeno, da se imenovani ni štel za jugoslovanskega državljana. Navaja, zakaj je vložil predlog za obnovo postopka. Po njegovem mnenju je bistvena kršitev določb postopka v tem, da upravni organ pri izdaji izpodbijanega sklepa ni uporabil določb subsidiarnega procesnega prava in sicer 205. in 206. člena ZPP, pri čemer je tudi zmotno uporabil določbe 260. in 261. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po njegovem mnenju se prvostopno sodišče in tožena stranka nista opredelila v zvezi z bistvenim elementom predloga za obnovo postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa, na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. Tožnik je v obravnavani zadevi predlagal obnovo postopka, ki je bil končan s sklepom o zavrženju zahteve za denacionalizacijo. Po določbah 1. odstavka 260. člena ZUP je mogoče iz razlogov, ki so taksativno navedeni, obnoviti le postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej odločbo, dokončno v upravnem postopku.

Navedeni pogoj pa v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen, saj je bil upravni postopek končan s sklepom, zoper katerega ni bila vložena pritožba. To pa pomeni, da v obravnavani zadevi postopka, ki je bil končan s sklepom, ni mogoče obnoviti, pri čemer pa ni pomemben razlog, zaradi katerega je bil zahtevek za denacionalizacijo zavržen.

Ker je obnova postopka kot izredno pravno sredstvo z zakonom predvidena le v stvareh, ki so končane z odločbo, dokončno v upravnem postopku, postopek denacionalizacije, na katerega se nanaša predlog za obnovo postopka v obravnavanem primeru, pa se je končal s sklepom, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili podani procesni pogoji za uvedbo postopka po predlogu za obnovo.

Glede na navedeno tožnikove pritožbene navedbe na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne morejo vplivati. Že prvostopno sodišče je tožniku pravilno pojasnilo, da tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na postopek ugotavljanja državljanstva H.L. ne more upoštevati, ker niso predmet presoje v tem upravnem sporu.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.