Jedro

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pojasnjuje, da se pri svoji odločitvi ne spušča v dokazno oceno, vendar je v resnici storilo ravno to, saj je primerjalo izpovedbe prič in obdolžencev, jih mestoma vrednotilo in analiziralo ter povezovalo z navedbami oškodovanca, ki da si med seboj tudi nasprotujejo. Takšen poseg pa presega oceno o utemeljenosti suma.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, zavrglo obtožni predlog, vložen zoper uvodoma navedene obdolžence v smeri kaznivega dejanja nasilništva po drugem in prvem odstavku 296. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1. V nadaljevanju je na podlagi drugega odstavka 96. člena ZKP odločilo, da je oškodovanec kot tožilec dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke vseh treh obdolženih ter nagrado in potrebne izdatke zagovornika obdolženega A. A., odvetnika B. B. 2. Zoper sklep se pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno obravnavanje.

3. Na pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je odgovoril zagovornik obdolženega A. A., odvetnik B. B. iz Novega mesta in predlagal, da višje sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pooblaščenca, da obrazložitev izpodbijanega sklepa presega okvir materialnega preizkusa obtožnega akta po 437. členu ZKP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 277. člena ZKP.

6. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa sicer pojasnjuje, da se pri svoji odločitvi ne spušča v dokazno oceno, vendar ima pooblaščenec prav, da je v resnici storilo ravno to, saj je primerjalo izpovedbe prič in obdolžencev, jih mestoma vrednotilo in analiziralo ter povezovalo z navedbami oškodovanca, ki da si med seboj tudi nasprotujejo. Tako da, kot ugotavlja pritožbeno sodišče, izpodbijani sklep izzveni kot oprostilna sodba. Takšen poseg pa presega oceno o utemeljenosti suma. Prav ima zato pooblaščenec, ki v pritožbi poudarja, da pri odločanju o izkazanosti utemeljenega suma ne sme iti in ne gre za presojo, ali so posamezna odločilna dejstva dokazana ali ne, prav tako se sodišče ne sme spuščati v presojo verodostojnosti posameznih dokazov oziroma pri nasprotujočih si dokazih tehtati, kateri so bolj jasni, logični in prepričljivi ter medsebojno skladni, pač pa gre zgolj za oceno, ali je podanih dovolj dokazov, da je obdolženec ali obdolženci utemeljeno sumljiv storitve kaznivega dejanja, ki je predmet obtožbe.

7. Doslej zbrano dokazno gradivo tudi po stališču pritožbenega sodišča daje dovolj podlage za ugotovitev, da je izkazan utemeljen sum, da naj bi obdolženi storili očitano kaznivo dejanje. Navedeno pa zaenkrat izhaja iz nedvoumnega dejstva, da so se v kritičnem lokalu dne 25. 2. 2017 v večernih urah nahajali tako vsi trije obdolženci, kakor tudi oškodovanec. Med njimi je prišlo do konflikta, tudi fizičnega, v katerem je oškodovanec kot tožilec utrpel lahke telesne poškodbe, kar potrjuje poškodbeni list in končno tudi izvedeniško delo. Oškodovanec je med drugim imel poškodbo tudi na vratu, ki je lahko nastala pri stiskanju vratu, kot je zapisal izvedenec C. in kar je povedal tudi oškodovanec in sicer, da ga je obdolženi A. A. od zadaj zgrabil za vrat in davil ter vlekel ven iz lokala. Končno je tudi sam obdolženec A. A. povedal, da je po tistem, ko ga je oškodovanec enkrat udaril v obraz, sam slednjega trikrat udaril v obraz. Oškodovanec pa se je opredelil tudi do vloge vsakega od obdolžencev pri domnevno storjenem kaznivem dejanju.

8. Navedeni izpostavljeni dokazi oziroma dokazno gradivo pa, kot pravilno navaja pooblaščenec omogoča sklepanje, da je podan utemeljen sum, da naj bi obdolženi storili predmetno kaznivo dejanje. Ali bo slednje obdolžencem dokazano, pa se bo odločalo na glavni obravnavi, ko bodo izvedeni vsi dokazi, ocenjeni vsak posamično in sintezno ter sprejeta ustrezna odločitev.

9. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.