Jedro

Res s sodbo ni odločeno o obveznosti dolžnice upniku plačati terjatev, vendar ji to tudi s sklepom o izvršbi ni naloženo. Izvršba je namreč dovoljena le zaradi poplačila denarne terjatve upnika v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s prodajo solastniških deležev dolžnice na predmetnih nepremičninah. Izvršilni naslov (paulijanska sodba) v II. točki izreka nalaga toženi stranki (dolžnici v tej izvršilni zadevi) obveznost dopustiti, da tožeča stranka (upnik v tej izvršilni zadevi) poplača svojo terjatev, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe, iz solastniških deležev na predmetnih nepremičninah.

Obstoj v plačilo zapadle terjatve je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) in je bilo to vprašanje v okviru ugotavljanja pogojev za utemeljenost paulijanske tožbe predmet presoje v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih točkah II in III izreka potrdi.

II. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice delno ugodilo in sklep o izvršbi z dne 12. 8. 2016 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba zaradi izterjave pravdnih stroškov v višini 6.136,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 1. 2016 dalje do plačila, in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnice zavrnilo (II. točka izreka), dolžnici pa je naložilo upniku v osmih dneh povrniti 194,28 EUR stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev v točkah II in III izreka sklepa se je dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožila. Uveljavlja napačno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga spremembo izpodbijanega dela tako, da se ugovoru ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izvršbo zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upnik je po pooblaščencu na pritožbo odgovoril in ji nasprotuje ter predlaga njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odgovorilo na ugovorno uveljavljanje, češ da sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 429/2015 z dne 27. 5. 2015 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 3252/2015 z dne 9. 12. 2015 ni izvršilni naslov, in se višje sodišče pridružuje stališču in razlogom v izpodbijanem sklepu, zaradi česar jih ni treba ponavljati.1 Res s sodbo ni odločeno o obveznosti dolžnice upniku plačati terjatev, vendar ji to tudi s sklepom o izvršbi ni naloženo. Izvršba je namreč dovoljena le zaradi poplačila denarne terjatve upnika v višini 50.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi s prodajo solastniških deležev dolžnice na predmetnih nepremičninah. Izvršilni naslov (paulijanska sodba) v II. točki izreka nalaga toženi stranki (dolžnici v tej izvršilni zadevi) obveznost dopustiti, da tožeča stranka (upnik v tej izvršilni zadevi) poplača svojo terjatev, kot je ugotovljena v I. točki izreka sodbe, iz solastniških deležev na predmetnih nepremičninah.

6. Nerelvantna je pritožbena trditev, da upnik nima izvršilnega naslova zoper J. P. (terjatev izvira iz upniško-dolžniškega razmerja med upnikom in J. P.), češ da notarski zapis SV 817/2011 ni neposredno izvršljiv in zato tudi izvršbe zoper dolžnico ne more predlagati. Iz izvršilnega naslova, ki je podlaga v predmetnem postopku, izhaja, da je bila v navedenem notarskem zapisu SV 817/2011 sklenjena darilna pogodba med zakoncema J. P. in Z. P., na podlagi tega notarskega zapisa pa upnik ne izterjuje terjatve do dolžnice.

7. Pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), češ da se sodišče ni opredelilo do navedb v ugovoru, da ima po 255. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) upnik pravico izpodbijati pravno dejanje dolžnika, če je njegova terjatev zapadla v plačilo, in ni treba, da že razpolaga z izvršilnim naslovom, niti do navedb, da dolžnica po sodbi II P 429/2015 do upnika nima obveznosti plačila, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje odgovorilo na vse relevantne ugovorne trditve.

8. V pritožbi zatrjevana odsotnost razlogov ne pomeni odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi katerih sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti - le takšna pomanjkljivost namreč pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi katere bi treba sklep razveljaviti. Obstoj v plačilo zapadle terjatve je pogoj za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (255. člen OZ) in je bilo to vprašanje v okviru ugotavljanja pogojev za utemeljenost paulijanske tožbe predmet presoje v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov. Obstoj izvršilnega naslova upnika do dolžnika J. P. pa v tej fazi izvršilnega postopka, upoštevaje tudi vsebino ugovora, v katerem dolžnica ni uveljavljala prenehanja terjatve, ni odločilno dejstvo. Po drugi strani dolžnica trdi le, da o terjatvi upnika do J. P. s sodbo ni bilo odločeno, in ne zatrjuje, da upnik sploh ne bi imel izvršilnega naslova glede terjatve do J. P.. V nadaljevanju pritožbe dolžnica celo kot pritožbeno novoto uveljavlja, da je notarski zapis SV 1052/09 z dne 6. 10. 2009, iz katerega izvira upnikova terjatev do J. P., ničen, prav ta notarski zapis pa je bil kot izvršilni naslov podlaga za dovolitev izvršbe v zadevi In ..., v zvezi s katero je tudi prišlo do tožbe in pravnomočne pauljanske sodbe, ki je izvršilni naslov v predmetni izvršilni zadevi. Ugotavljanje morebitne ničnosti notarskega zapisa kot izvršilnega naslova je lahko le predmet pravdnega postopka, v izvršilnem postopku pa velja načelo formalne legalitete in izvršilno sodišče nima pooblastila preizkušati materialne pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova. Zato se pritožbeno sodišče ne opredeljuje niti do dopustnosti pritožbene novote niti do trditev in predlaganih dokazov v zvezi z zatrjevano ničnostjo notarskega zapisa SV 1052/09, ker to na odločitev ne more vplivati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pravno neupoštevna je tudi pritožbena trditev, da se je nad dolžnikom J. P. 17. 11. 2016 začel stečajni postopek St .... Ta postopek je bil namreč s sklepom z dne 4. 7. 2017 že pravnomočno končan, s sklepom z dne 13. 3. 2017 pa je bil pred tem že tudi pravnomočno zavrnjen predlog za odpust obveznosti, kar vse je razvidno iz javno objavljenih podatkov, ki jih vodi AJPES.

10. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica sama krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela, upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbo, ker ni navedel nobenega dejstva, ki višjemu sodišču ne bi bilo poznano že na podlagi podatkov spisa, in odgovor k odločitvi ni prispeval. Zato stroški niso bili potrebni.

1 Stališče prvostopenjskega sodišča je enako kot stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Ip 2388/2014 z dne 27. 8. 2014.