Jedro

Tožnik v predlogu sploh ne navaja, zakaj bi naj sodišče odločilo nezakonito. Umanjka torej natančna in konkretna navedba kršitve (očitek). Ne le, da se obrazložitev ne osredotoča na sporno vprašanje, obrazložitve sploh ni.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik (lastnik služečega zemljišča) od tožencev (lastnika gospodujočega zemljišča) zahteva ugotovitev prenehanja stvarne služnosti zaradi neizvrševanja ter prepoved vznemirjanja lastninske pravice.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da je služnostna pravica vožnje, gonje živine ter pešhoje prenehala zaradi neizvrševanja, in se tožencema prepove vsaka nadaljnja vožnja, gonja živine in pešhoja. Tožbeni zahtevek, da morata toženca izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo za izbris sporne služnosti, je zavrglo. Odločilo je, da mora tožnik tožencema povrniti njune pravdne stroške.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije v katerem povzame relevantno dejansko stanje in odločitvi sodišč prve in druge stopnje. Predlaga, da Vrhovno sodišče odgovori na vprašanje, ali je materialnopravna pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je vknjižena služnostna pravica vožnje, gonje živine in pešhoje, ki izhaja iz kupne pogodbe z dne 9. 4. 1934 ter je bila vložena v zemljiško knjigo že 22. 4. 1934 in kateremu zahtevku se je tožnik, potem ko je bila zoper njega sprožena tožba zaradi motenja posesti, z zahtevkom na ugotovitev obstoja služnosti, ker trasa ni bila nikoli določena in ker se služnost tudi ni izvrševala, aktivno in odločno uprl ter je nasprotoval z vrsto pravnih in dejanskih argumentov, opredeljena v skladu in z merili, ki jih zahtevata pravilna razlaga in uporaba 19. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

5. Predlog ni popoln.

6. Zakon postavlja stroge pogoje glede obvezne vsebine predloga za dopustitev revizije. Tako četrti odstavek 367.b člena ZPP določa, da mora stranka v predlogu za dopustitev revizije poleg spornega vprašanja natančno in konkretno navesti tudi pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma izkazati neenotnost sodne prakse. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP). Navedene zahteve, ki so do strank stroge, niso same sebi namen, marveč je njihovo spoštovanje nujno za zagotovitev precedenčne vloge Vrhovnega sodišča.1 Stroga zakonska zahteva pa ni nepremostljiva niti ne težko premostljiva, saj ZPP za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem (vključno s postopkom za dopustitev revizije) predpisuje obvezno zastopanje po odvetniku in odvetnikom ta naloga ne bi smela biti nerešljiva.2

7. Predpostavka za vsebinsko odločitev o predlogu za dopustitev revizije je torej njegova popolnost.3 Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, pri čemer se mora podana obrazložitev mora nanj problemsko in silogistično osredotočati.4

8. Tožnik v predlogu sploh ne navaja, zakaj bi naj sodišče odločilo nezakonito. Umanjka torej natančna in konkretna navedba kršitve (očitek). V predlaganem vprašanju sicer omenja določbo 19. člena ZZK-1, a ni jasno opredeljena kršitev, ki naj bi jo sodišče zagrešilo pri uporabi te določbe. Ne le, da se obrazložitev ne osredotoča na sporno vprašanje, obrazložitve sploh ni.

9. Ker predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 VSRS sklep II DoR 189/2017 z dne 19. 10. 2017. 2 VSRS sklep II DoR 48/2022 z dne 16. 3. 2022. 3 VSRS sklep II DoR 185/2022 z dne 27. 7. 2022. 4 VSRS sklep II DoR 191/2020 z dne 24. 7. 2020.