Jedro

Zaradi razveze zakonske zveze se socialne, premoženjske in druge razmere tožnika niso prav nič spremenile. Z rednim delom je tožnik prenehal veliko let pred razvezo zakonske zveze (v letu 1986), ob razvezi je dobil izplačan delež na ustvarjenem skupnem premoženju, po ugotovitvah obeh sodišč zdravstvenih težav nima, že v času trajanja zakonske zveze je opravljal le občasna priložnostna dela, kar počne tudi po razvezi, k stroškom preživljanja obeh otrok, ki redno študirata in sta oba hudo slušno prizadeta, pa nič ne prispeva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora tožena stranka plačevati mesečno preživnino, sodišče druge stopnje pa je tako odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Materialno pravo je zmotno uporabljeno zato, ker je sodišče kot gotovo dejstvo štelo, da bo tožnik s 65. leti pridobil državno pokojnino. Vendar pa pridobitev te pokojnine, do katere bi bil tožnik, vendar le v primeru, če bo izpolnjeval pogoje, upravičen šele čez sedem let, ni povsem gotova. Tudi dopis ZPIZ-a z dne 16.10.2001 ne dokazuje, da bo tožnik čez sedem let zagotovo pridobil državno pokojnino. Drugačen zaključek sodišča je v nasprotju z vsebino tega dopisa, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka. Zmotno pa je uporabljena tudi določba 81. člena ZZZDR. Tožnik je brez zaposlitve in brez dohodkov. Opravlja le občasna dela. Z denarjem, ki ga je dobil od toženke ob delitvi skupnega premoženja, se ni dolžan preživljati. Za preživljanje bi lahko porabil le obresti. Tožniku je delovno razmerje res prenehalo pred petnajstimi leti, vendar bi bilo treba pri tem upoštevati, da je podjetje, pri katerem je bil tožnik zaposlen, takrat zašlo v likvidnostne težave. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki je na revizijo odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

V revizijskem odgovoru je toženka predlagala zavrnitev revizije.

Revizija ni utemeljena.

V reviziji zatrjevana bistvena kršitev pravdnega postopka iz 14. točke 339. člena ZPP ni podana. V dopisu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 16.10.2001, na katerega se revizija izrečno sklicuje, so navedeni le podatki o tem, v kakšni starosti in pod kakšnimi pogoji je mogoče v Republiki Sloveniji pridobiti na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) pravico do državne pokojnine. Trditev sodišča, da obstaja možnost, da bo tožnik, če bo seveda izpolnjeval z zakonom določene pogoje, ob dopolnjeni starosti 65 let lahko uveljavil pravico do državne pokojnine, ni prav v ničemer v nasprotju z vsebino navedenega dopisa ZPIZ-a, kot neutemeljeno trdi tožnik v reviziji. Sicer pa je tožniku obširneje pojasnilo, da zatrjevanega nasprotja med razlogi sodbe sodišča prve stopnje in vsebino dopisa ZPIZ-a ni in zakaj ga ni, že sodišče druge stopnje (tretja stran razlogov sodbe sodišča druge stopnje).

Po določbi 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - 110/02 - naprej ZZZDR) se lahko nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti, določi znesek za preživljanje v breme drugega zakonca, ustrezno njegovim možnostim. Zakonska zveza pravdnih strank je bila razvezana v letu 2000, zaradi razveze zakonske zveze pa se socialne, premoženjske in druge razmere tožnika niso prav nič spremenile. Z rednim delom je tožnik prenehal veliko let pred razvezo zakonske zveze (v letu 1986), ob razvezi je dobil izplačan delež na ustvarjenem skupnem premoženju (njegovo stališče, da se od dobljenega zneska lahko za preživljanje porabijo le obresti, ne pa tudi glavnica, v materialnem pravu nima nobene podlage, revizijska trditev, da je taka sodna praksa, pa je povsem pavšalna in z ničimer utemeljena), po ugotovitvah obeh sodišč zdravstvenih težav nima, že v času trajanja zakonske zveze je opravljal le občasna priložnostna dela, kar počne tudi po razvezi, k stroškom preživljanja obeh otrok, ki redno študirata in sta oba hudo slušno prizadeta, pa nič ne prispeva. Tožniku je tedaj tudi po razvezi zakonske zveze omogočen prav tak premoženjski in socialni status, kakršnega je imel med trajanjem zakonske zveze. Zato njegova zahteva, da mu mora samo zato, ker je prišlo do razveze zakonske zveze, toženka plačevati preživnino, nima podlage v 81. členu ZZZDR in sta jo sodišči prve in druge stopnje pravno pravilno zavrnili. Tudi negotovost pridobitve državne pokojnine ne more pripeljati do drugačne odločitve. Pravico do te pokojnine bo tožnik pridobil, če bo takrat, ko bo dopolnil 65 let, izpolnjeval v zakonu predpisane pogoje. Če jih ne bo izpolnjeval, bo to pomenilo, da ima druge vire preživljanja zaradi česar do državne pokojnine ni upravičen. Prav nič drugače ne bi bilo, če ne bi prišlo do razveze zakonske zveze in če bi ta v času, ko bo tožnik dopolnil starost 65 let, še trajala.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

Tožnik z revizijo ni uspel. Zato mora stroške revizijskega postopka trpeti sam. Sama pa mora stroške revizijskega odgovora trpeti tudi toženka, saj njen odgovor na revizijo ni v ničemer pripomogel k odločitvi revizijskega sodišča. Stroški revizijskega odgovora zato niso bili potrebni. Po določbah ZPP (155. člen) pa je treba povrniti le tiste stroške, ki so bili za pravdo potrebni.