Jedro

Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je v konkretnem primeru za presojo (ne)obstoja pasivne stvarne legitimacije tožene stranke pomembna razmejitev med njenimi nalogami, opredeljenimi v prvem in drugem odstavku 3. člena ZDARS.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v konkretnem primeru za presojo (ne)obstoja pasivne stvarne legitimacije tožene stranke pomembna razmejitev med njenimi nalogami, opredeljenimi v prvem in drugem odstavku 3. člena Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke, s katerimi je tožnik od toženca zahteval: - da odstrani nasip s parc. št. 395/1 k. o. X. v površini 59 m2, ob meji s parc. št. 395/2 k. o. X., kot je razvidno iz izvedenskega mnenja izvedenca geodetske stroke I. S. z dne 25. 1. 2007 in načrta prikaza lege nasipa, ki sta sestavna dela sodbe, ter na mestu odstranjenega nasipa vzpostavi travnato površino; - da odstrani nasip s parc. št. 395/2 k. o. X. v pasu širine 4 m od meje s parc. št. 395/1 k. o. X.; - da mu plača 2.103,15 EUR (kot povračilo stroškov odstranitve dela nasipa s parc. št. 395/1 k. o. X.), 2.160,82 EUR (kot povračilo stroškov preureditve vinograda in povečanih stroškov obdelave) ter 17.700,00 EUR (kot uporabnino), vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je tožnik na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložil predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnega vprašanja, ali se v primeru protipravnih posegov na zemljišče pri gradnji avtocest - kakršnih je še veliko iz časov veljavnosti Zakona o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji1 (v nadaljevanju ZDARS) - za presojo toženčeve odgovornosti uporablja prvi ali drugi odstavek 3. člena ZDARS. O tem vprašanju ni enotne in ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS. Z zavrnitvijo toženčeve pasivne legitimacije po osmih letih od vložitve tožbe je višje sodišče tožnika onemogočilo, da bi pravočasno (pred iztekom zastaranja) tožil Republiko Slovenijo (v nadaljevanju RS), s čimer je kršilo tožnikovo ustavno pravico do enakega varstva pravic. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo iz za ta predlog nepomembnih razlogov, višje sodišče pa je zavrnilo tožnikovo pritožbo iz povsem drugega razloga, ki ga sodišče prve stopnje sploh ni obravnavalo, to je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije. Tožnik je tožbo uperil zoper toženca, ki je dejansko posegel v njegovo lastninsko pravico, brez razlastitve. Toženec je bil zakoniti investitor izgradnje hitre ceste, njemu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, on je gradil (naročil izvedbo del) in on upravlja z zgrajeno hitro cesto. Višje sodišče se očitno napačno sklicuje zgolj na prvi odstavek 3. člena ZDARS, ki je določal, da naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje avtocest toženec opravlja v imenu in za račun RS, torej zgolj kot njen zastopnik oziroma "podaljšana roka", kar sedaj določa tudi 4. člen Zakona o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji2 (v nadaljevanju ZDARS-1). Sodišče druge stopnje je spregledalo, da je pravna podlaga za toženčevo pasivno legitimacijo, na katero se je skliceval tožnik v svojih dejanskih navedbah, v drugem odstavku 3. člena ZDARS, ki je določal, da toženec v svojem imenu opravlja naloge v zvezi z izgradnjo avtocest, kamor spada pridobitev gradbenega dovoljenja, investitorstvo in naročilo gradnje izvajalcem, kar je sedaj smiselno urejeno v 5. členu ZDARS-1. Predlagatelj meni, da sodišče nikakor ne bi smelo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja toženčeve pasivne legitimacije po prvem odstavku 3. člena ZDARS, saj je ta izrecno izkazana z drugim odstavkom istega člena.

4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 57/1993 s spremembami. 2 Uradni list RS, št. 97/2010 s spremembami.