Jedro

Le pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.

Iz dogovora ni mogoče vsebinsko sklepati na prodajno naročilo kot je smiselno storilo sodišče prve stopnje (primerjaj 554. člen ZOR). Iz dogovora je mogoče sklepati le, da ni bila sklenjena prodajna pogodba, niti komisijska pogodba, niti prodajno naročilo, ampak kvečjemu dogovor o trgovskem zastopanju ali pa posredovanju, kar pomeni, da se je tožena stranka zavezala za kontakte s kupcem, torej pridobiti kupca in za dostavo blaga.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo zneska 773.671,20 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1998 do plačila in za pravdne stroške v znesku 28.513,00 SIT zavrne, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju z dne 8.7.1996 pa razveljavi tudi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača izvršilne stroške v znesku 10.940,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.7.1996 do plačila in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke na plačilo zneska 773.671.20 SIT s pripadki. Zoper navedeno sodbo je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ponovno ugovarja pasivno legitimacijo in navaja, da ni bila ona v poslovnem razmerju s tožečo stranko, pač pa je z njo posloval in pogodbe sklepal kupec G. Sodišče se s tem ni ukvarjalo. Nadalje trdi, da je pomemben zapisnik, ker je odraz dejanskih razmerij med tožečo stranko, toženo stranko in G., poleg tega pa kaže, da račun z dne 9.1.1995 ni pomenil nastanka prodajne pogodbe po 775. členu ZOR, niti ni bil odjava konsignacija A., pač pa G. Kolikor je A. sodeloval s tožečo stranko, je sodeloval z dobrim namenom, da svetila proda, kar izhaja tudi iz zapisnika.

Pritožba je utemeljena.

Le pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki (148. čl. ZOR). Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo na podlagi izstavljenega računa, v katerem je bil zapis o odjavi konsignacije in s katerim je tožeča stranka toženi zaračunala znesek 459.110,00 SIT na račun dobavljenega blaga, da gre za komisijsko pogodbo, v smislu 771. člena ZPP in da je na podlagi prvega odstavka 775. člena ZOR nastalo razmerje iz prodajne pogodbe. Za takšno sklepanje sodišča ni prav nobene podlage. Niti iz nespornih izjav strank to ne izhaja, še manj pa je mogoče na to sklepati na podlagi izstavljenega računa in zapisa v odpovedi konsignacije. Gre za blago, ki je ostalo pri toženi stranki. Tako tožena stranka kot tožeča stranka in G. pa so sklenili dne 13.4.1995 dogovor, ki izhaja iz zapisnika v prilogi B1. Glede spornega blaga je odločilen ta dogovor. Sodišče ga je ocenilo, vendar je zmotno presodilo vsebino te listine. Na podlagi ocene te listine je tudi napravilo napačen zaključek, da je tožena stranka zavezana plačati tožeči stranki blago na podlagi računa, ker ga toženec ni prodal v skladu z dogovorom. Tak zaključek pa ne more izhajati iz vsebine dogovora. V njem je namreč navedeno, da se blago, ki je last Sijaja, odproda drugemu kupcu v Kranju po starih cenah z 10 % popustom in valuto 15 dni in da je za kontakte s kupcem in dostavo robe zadolžen predstavnik A., to je S. S. Tožeča stranka, pa fakturira omenjeno blago kupcu v Kranju. Iz takega dogovora ni mogoče vsebinsko sklepati na prodajno naročilo kot je smiselno storilo sodišče prve stopnje (primerjaj 554. člen ZOR). Iz tega dogovora je mogoče sklepati le, da ni bila sklenjena prodajna pogodba, niti komisijska pogodba, niti prodajno naročilo, ampak kvečjemu dogovor o trgovskem zastopanju ali pa posredovanju, kar pomeni, da se je tožena stranka zavezala za kontakte s kupcem, torej pridobiti kupca in za dostavo blaga. Lastnik blaga S. (tožeča stranka) pa se je zavezal fakturirati blago kupcu v Kranju. Do prodaje blaga sicer ni prišlo, vendar to ne pomeni, da ga je dolžna plačati tožena stranka. Ker je torej sodišče prve stopnje zmotno presodilo vsebino listine in se odločba nanjo opira in ker je tudi iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepala na obstoj drugih dejstev, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti skladno z 2. in 3. točko 358. člena ZPP tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Tožena stranka stroškov ni priglasila.