Jedro

Kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, naj pravdno sodišče izda dopolnilno sodbo (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka niti v pritožbi niti v posebni vlogi izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala, zato tega ne more več storiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

_Izpodbijana sodba:_

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 3.318,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od sedmih, v izreku navedenih zneskov, od vsakega 16. v mesecu od aprila do oktobra 2019 do plačila (I. točka izreka) in toženki naložilo, da tožnici povrne njene pravdne stroške v znesku 994,17 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Svojo odločitev je oprlo na naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da sta pravdnih stranki 5. 10. 2018 sklenili pogodbo o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju obračunov (v nadaljevanju „Pogodba“- nahaja se na list. št. 12 - 15), (2) da je na podlagi Pogodbe tožnica za toženko od marca do septembra 2019 opravljala računovodske storitve, (3) da ne drži toženkina trditev, da tožnica pogodbeno dogovorjenih del od julija 2019 ni več opravljala, (4) da iz 06.01 točke Pogodbe izhaja, da tožnici za opravljeno delo pripada 200,00 EUR mesečno, pri čemer se lahko cena _spremeni glede na količino in zahtevnost dela_ ter da tožnici _za izdelavo zaključnih računov pripada plačilo v višini pavšalnega mesečnega vodenja,_ (5) da je bila za urejanje vseh „papirnih zadev“ s tožnico pri toženki zadolžena žena zakonitega zastopnika toženke A .A., (6) da je ta imela pooblastilo svojega moža B. A. tako za sklenitev pogodbe, kot za njeno spremembo, (7) da sta se pravdni stranki dogovorili za zvišanje pavšalnega plačila na 360,00 EUR plus DDV (439,20 EUR) in med drugim (8) da sta pravdni stranki dosegli dogovor o plačilu dodatnih 200,00 EUR (plus DDV) za pripravo letnega poročila.

3. Na podlagi teh dejstev je presodilo, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo, na podlagi katere je tožnica za toženko opravljala računovodske storitve, toženka pa se je te storitve zavezala tožnici plačati.

_Pritožba toženke:_

4. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila. Pritožbenega razloga ni citirala, iz vsebine pritožbe pa izhaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

5. Na vročeno pritožbo tožnica ni odgovorila.

_K odločitvi o pritožbi:_

6. Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti:_

7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_O pobotnem ugovoru sodišče prve stopnje ni odločilo:_

8. Skladno z določilom drugega odstavka 324. člena ZPP izrek sodbe obsega odločbo, s katero sodišče ugodi posameznim zahtevkom in med drugim tudi odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo toženka uveljavlja v pobot. 9. V vlogi z dne 25. 9. 2020 (list. št.39/2) je toženka tožbenemu zahtevku nasprotovala s pobotnim ugovorom. V pobot je ugovarjala znesek 302,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2020 dalje, češ, da ji toliko tožnica dolguje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju II Pg 33/2020 z dne 25. 5. 2020, vendar o tem ugovoru sodišče prve stopnje ni odločilo.

10. Kadar sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti, lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga, naj pravdno sodišče izda dopolnilno sodbo (prvi odstavek 325. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženka niti v pritožbi niti v posebni vlogi izdaje dopolnilne sodbe ni predlagala, zato tega ne more več storiti.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe:_

11. V pritožbi, ki jo je vložil direktor toženke, so dobesedno ponovljene vse navedbe iz ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ponavljanje teh navedb pa ne pomeni uveljavljanja nobenega pritožbenega razloga. Do teh navedb se je namreč sodišče prve stopnje opredelilo, oziroma se mora opredeliti v izpodbijani sodbi. Da se ni, pa iz pritožbe ne izhaja.

12. V kolikor pa toženka s ponavljanjem teh navedb uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pa s pritožbo ne more uspeti, saj tovrstna kršitev, kot je zgoraj pojasnjeno (7. točka obrazložitve) v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog. Zato se do njih pritožbenemu sodišču ni treba opredeljevati.

13. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških je odpadel, saj toženka povrnitve stroškov ni zahtevala.