Jedro

Z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh.

Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru druge tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi ter je prepoved odtujitve in obremenitve predlaganih nepremičnin omejilo na delež do 1/2, medtem ko je z začasno odredbo prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin v celoti.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor prve (pravilno druge) tožene stranke zoper sklep o začasni odredbi z dne 29. 8. 2016 zavrne s stroškovno posledico. Meni, da glede na to, da je sodišče prve stopnje z verjetnostjo ugotovilo, da nepremičnine spadajo v skupno premoženje toženih strank in da imata na njem polovičen delež, zavarovanje terjatve ni mogoče omejiti le na 1/2. Nepremičnine sodijo v skupno premoženje, kar pomeni, da imata oba zakonca do nepremičnin celotno pravico, oziroma da sta obe toženi stranki (zakonca) v razmerju do njih v skupnosti. Še vedno gre za nerazdeljeno pravico na skupnem premoženju (to je nepremičninah) in še vedno gre za režim skupnega premoženja, kar pomeni, da sta le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila na njem, zato je odločitev sodišča, da omeji razpolaganje na nepremičnini le do 1/2, materialnopravno zmotno. Stališče sodišča, da se skupna lastnina transformira v solastnino v trenutku, ko se določijo na njem deleži zakoncev v skladu s 57. členom ZZZDR, ni pravilno, saj se skupna lastnina lahko spremeni v solastnino le na podlagi posebnih kogentnih določb ZZZDR. Ugotovitev deležev na skupnem premoženju zakoncev je le ugotovitev o tem, v kakšnem razmerju sta imetnika upravičenj na skupnem premoženju, ne pa tudi ugotovitev deležev lastninske pravice na posameznih stvareh. Prav tako ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem ne pomeni delitve skupnega premoženja. Iz določil ZZZDR nikakor ne izhaja, da z odločitvijo sodišča po 57. členu ZZZDR, s katero določi delež na skupnem premoženju, pride do določitve solastninskih deležev zakoncev.

3. Druga tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka s tožbo na podlagi prvega odstavka 57. člena ZZZDR uveljavlja: - ugotovitev, da v skupno premoženje toženih strank spadajo sporne nepremičnine; - da sta deleža toženih strank na skupnem premoženju enaka; - ter da je prvi toženec solastnik spornih nepremičnin do 1/2, druga toženka pa solastnica istih spornih nepremičnin do druge polovice.

6. Med pravdnima strankama je sporno materialnopravno vprašanje, ali se prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin druge tožene stranke lahko omeji le na polovico njenega lastniškega deleža na teh nepremičninah.

7. Tožeča stranka je, kot je bilo že navedeno, poleg ugotovitvenega zahtevka in zahtevka na določitev deleža na skupnem premoženju, zahtevala tudi določitev solastnine tožene stranke na tem premoženju.

8. Pravilno je stališče pritožbe, da z določitvijo deleža na skupnem premoženju kot celoti še ni vzpostavljena solastnina na posameznih stvareh. Prav tako je pravilno tudi pritožbeno stališče, da se inštituta skupne lastnine in skupnega premoženja zakoncev razlikujeta od inštituta solastnine. Medtem ko vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastnim deležem, zakonec brez soglasja drugega zakonca ne more veljavno razpolagati s svojim deležem, niti na posamezni stvari, niti na premoženju. Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje pomeni, da sta nosilca lastninske pravice oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota), ne pa da vsakemu od zakoncev pripada solastninski delež na tej nepremičnini, ki praviloma do razdružitve niti ni določen1. 9. Skupno premoženje se razdeli tako, da se najprej določi delež vsakega od zakoncev na skupnem premoženju, pri čemer velja domneva da sta deleža enaka (58. in 59. člen ZZZDR). Po ugotovitvi deležev na skupnem premoženju se na predlog zakoncev premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev solastnine (60. člen ZZZDR).

10. V konkretnem primeru je tožeča stranka postavila ne le zahtevek na ugotovitev skupnega premoženja in določitve deleža na njem, temveč tudi zahtevek na delitev skupnega premoženja, ki se praviloma opravi v nepravdnem postopku, vendar so v sodni praksi v primeru obstoja posebnih okoliščin tudi takšni zahtevki dopustni2. S tem pa pride do preobrazbe skupne lastnine v solastnino.

11. Pritrditi je sodišču prve stopnje, da bi bila prepoved razpolaganja na celotnih nepremičninah, na katere meri predlagana začasna odredba, nesorazmeren ukrep in da bo terjatev tožeče stranke s prepovedjo odtujitve in obremenitve na predmetnih nepremičninah le do 1/2 dovolj zavarovana.

12. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo izdano v tem pravdnem postopku, v okviru katerega se o zavarovanju odloča. 1 Sklep II Ips 67/2010. 2 Tožena stranka civilni delitvi skupnega premoženja v pravdnem postopku ni ugovarjala.