Jedro

Tožnik do 31. marca 2015 ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v pozivu organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev glede na zgoraj citirani tretji odstavek 127.a člena Uredbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da je tožnik dolžan vrniti sredstva, prejeta z odločbo, št. 33111-3004/2009/14 z dne 27. 5. 2010, v višini 20.474,26 EUR (1. točka izreka), določil rok in način plačila (2. in 3. točka izreka), odločil še, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (5. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je tožnik prejel sredstva v letu 2010 iz naslova ukrepa Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge (v nadaljevanju Ukrep 123), ki so bila razpisana z javnim razpisom. Ker je organ ugotovil, da tožnik izpolnjuje vse pogoje, mu je odobril sredstva v višini 409.485,21 EUR, ki mu jih je tudi izplačal. V četrtem odstavku 57. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), četrtem odstavku 110. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS 2007 - 2013, kot tudi v Javnem razpisu je določena obveznost prejemnika sredstev o poročanju organu o izpolnjevanju obveznosti in uresničevanju ciljev še 5 let od prejema sredstev. Glede na sedmi odstavek 122. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za leto 2007 - 2013 za obdobje 2011 - 2013 se končne prejemnike sredstev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, sankcionira v skladu z XXXVI. a poglavjem te uredbe. Tožnik do 31. 3. 2015 ni oddal poročila o doseganju ciljev. Organ je v skladu z zadnje navedenim poglavjem (127. a člen) tožnika pozval na predložitev poročila in mu določil rok 8 dni. Tožnik je poziv prejel 30. 4. 2015, vendar v danem roku ni oddal zahtevanega poročila. Organ je zato na podlagi 122. člena Uredbe odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnika.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je kljub zamudi z dostavo podatkov izpolnil svojo obveznost in da s samo zamudo ni povzročil nobene škode. Poročilo o ekonomskih ciljih naložbe za Ukrep 123 je tožnik dostavil 4. 8. 2015, ko je imel pripravljene podatke, ki so bili podlaga za izpolnitev tega poročila. Razlog za zamudo so bile stalne težave z informacijskim sistemom, ki se pojavljajo že nekaj časa in še sedaj niso odpravljene. Tožnik je del Skupine A. Vse družbe v tej skupini uporabljajo informacijski sistem ERP sistem SCALA z dograditvami podjetja B. d.o.o. Ta družba je prekinila sodelovanje z družbo C., ki je lastnik ERP sistema SCALA. Posledično je družba B. izgubila kadre, ki so se ukvarjali s podporo tega sistema. Po pojavu težav je njihovo reševanje prevzela družba D. d.o.o., ki pa še ne obvladuje celotne programske funkcionalnosti. Tako ima celotna skupina težave z zagotavljanje pravilnega delovanja sistema, ki je pogoj za pravilno vodenje poslovnih knjig in posledično računovodskih izkazov. Zato je prišlo do težav pri sestavi računovodskih izkazov. Tožnik je torej zamudil z izpolnitvijo obveznosti, ki pa je nastala iz razlogov, na katere ni mogel vplivati. Kakršenkoli nepričakovan odliv sredstev je lahko v sedanjih gospodarskih razmerah, zlasti v razmerah, v katerih se nahaja živilska oziroma mesnopredelovalna industrija, precejšnja težava glede na načrtovano poslovanje in načrtovanje odliva sredstev. Tožnik je sodišču zato predlagal, da po zaslišanju tam navedenih prič tožbi ugodi, odločbo odpravi in tožniku vrne že plačana sredstva v višini 20.474,26 EUR s pripadajočimi pripadki in naloži toženki povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na sodbo naslovnega sodišča II U 506/2014 z dne 16. 9. 2015 v podobni zadevi. Bistveno za odločitev je, da tožnik ni izpolnil svoje predpisane obveznosti. Tožnik tudi ne more uspeti z zatrjevanjem višje sile ali izrednih okoliščin glede na peti odstavek 122. člena Uredbe PRP. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da so bila tožniku na podlagi njegove vloge, vložene na javni razpis za ukrep 123: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in zadruge (Uradni list št. 98/09), z odločbo z dne 27. 5. 2010 odobrena sredstva v višini 409.485,21 EUR.

7. Četrti odstavek 57. člena ZKme-1 določa, da je pristojnemu organu treba poročati o uresničevanju ciljev in izpolnjevanju obveznosti v primerih, roku in na način, določenih s podzakonskim predpisom iz 10. člena tega zakona, to je v skladu s predpisom za izvedbo ukrepov kmetijske politike. V obravnavani zadevi je to Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 (v nadaljevanju: Uredba). Končni prejemnik sredstev mora poročati o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti pet obračunskih let od zadnjega izplačila sredstev. Poročati mora v skladu z določbami, opredeljenimi pri posameznem ukrepu (četrti odstavek 121. člena Uredbe).

8. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi PRP (Uradni list RS, št. 63/2013), ki velja od 27. 7. 2013, določa, da se ne glede na prvi odstavek 128. člena Uredbe, že začeti postopki v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti na podlagi uredbe končajo v skladu z novim sedmim odstavkom 122. člena Uredbe, razen v primeru ukrepa Zgodnje upokojevanje kmetov - ukrep 113, kjer se postopki končajo na podlagi tiste uredbe, ki je bila podlaga za posamezni javni razpis. Sedmi odstavek 122. člena Uredbe pa določa, da v skladu s petim odstavkom 57. člena ZKme-1 Agencija končne prejemnike sredstev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, sankcionira v skladu z XXVI.a poglavjem Uredbe.

9. V tem poglavju nahajajoči tretji odstavek 127.a člena Uredbe določa, da končnemu prejemniku sredstev, ki v roku, določenem pri posameznem ukrepu iz te uredbe, ne poroča o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz četrtega odstavka 121. člena te uredbe, Agencija izda poziv, v katerem mu določi dodatni rok za predložitev poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti. Če končni prejemnik sredstev v roku iz poziva ne predloži poročila o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti, mora v proračun Republike Slovenije vrniti pet odstotkov izplačanih sredstev.

10. Sodišče sodi, da so bila zgoraj povzete določbe pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljene. V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik do 31. marca 2015 ni oddal poročila o doseganju ciljev, tega pa tudi ni storil v roku, danem v pozivu organa. Kot je sam navedel že v pritožbi in tudi v tožbi, je to storil šele kasneje, kar pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker tožnik zahtevanega poročila ni oddal pravočasno, je dolžan vrniti pet odstotkov prejetih sredstev glede na zgoraj citirani tretji odstavek 127.a člena Uredbe.

11. Tožnik tudi ne more uspeti s svojimi tožbenimi navedbami o razlogih, ki so privedli do zamude pri oddaji poročila. Po četrtem odstavku 122. člena Uredbe končnemu prejemniku sredstev ni treba vrniti vseh že izplačanih sredstev v primeru višje sile ali izrednih okoliščin, in kot višja sila se štejejo zlasti naslednji primeri: smrt upravičenca, dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo, naravna nesreča, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo, razlastitev velikega dela kmetijskega gospodarstva (v primeru, da tega ni bilo mogoče pričakovati na dan sprejetja obveznosti), uničenje hlevov na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče, kužna živalska bolezen in bolezni oziroma škodljivci v trajnem nasadu, zaradi katerih je potrebno ta nasad uničiti. Peti odstavek istega člena pa določa roke in pogoje, pod katerimi je možno uveljavljati nastop teh razlogov in sicer mora mora upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti Agencijo in predložiti ustrezna dokazila v desetih delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.

12. Iz podatkov spisa (kot tudi ne iz tožbe) ne izhaja, da bi tožnik nastale težave z informacijskim sistemom uveljavljal (kot višjo silo ali izredne okoliščine) pravočasno in na pravilen način, kot to določa peti odstavek 122. člena Uredbe, in zato že iz tega razloga temu tožbenemu ugovoru ni možno slediti. Sodišče pa še pripominja, da pa tudi razlog, ki ga tožnik v tem smeri uveljavlja, ne predstavlja primera višje sile ali izrednih okoliščin, o katerih govori četrti odstavek 122. člena Uredbe.

13. Izpodbijani upravni akt je torej po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

14. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.