U-I-147/97

3.6.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleksandra Drobniča iz Ljubljane, ki ga zastopa Lidija Grbec, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 3. junija 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti tretjega odstavka 15. člena ter drugega odstavka 464. člena, oboje v zvezi s prvim odstavkom 458. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 69/82, 58/84, 74/87, 20/90 in 27/90 ter Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik je kot tožnik sodeloval v pravdnem postopku, v katerem je Vrhovno sodišče z utemeljitvijo, da gre za spor majhne vrednosti, zavrglo njegovo revizijo. Pobudnik ob ustavni pritožbi zoper ta sklep predlaga Ustavnemu sodišču tudi presojo ustavnosti določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), na katere naj bi Vrhovno sodišče, pred tem pa že sodišči prve in druge stopnje, oprlo odločitev o tem, da gre za spor majhne vrednosti. Navaja, da je tožbo vložil v rednem pravdnem postopku, tudi celoten postopek pred sodiščem prve stopnje naj bi potekal po pravilih rednega pravdnega postopka. Zahtevek se je glasil na denarno terjatev, zaradi inflacije pa je med dolgotrajno pravdo znesek dejansko izgubil na vrednosti.

Pobudnik navaja, da naj bi bilo nedopustno, da se postopek, ki je ves čas tekel kot redni pravdni postopek, šele naknadno, kljub temu, da tožnik vrednosti spornega predmeta ne spremeni, zaradi inflacije spremeni v postopek majhne vrednosti. Meni, da bi bilo treba upoštevati revalorizacijske obresti. Predlaga, naj Ustavno sodišče oceni ustavnost v izreku navedenih določb ZPP, oziroma naj s svojo odločbo ugotovi, kakšna uporaba navedenih določb je v skladu z določbo 2. člena Ustave, po kateri je Slovenija pravna država, z določbo 23. člena Ustave o pravici do sodnega varstva ter z določbo 22. člena Ustave o enakem varstvu pravic v postopku.

B.

V tretjem odstavku 15. člena ZPP določa, da v primeru, če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ali če tožnik zmanjša tožbeni zahtevek, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste (tim. perpetuacija oz. ustalitev pristojnosti). V drugem odstavku 464. člena ZPP določa, da se postopek nadaljuje po določbah o postopku v sporih majhne vrednosti, če tožnik pred koncem glavne obravnave, ki teče po določbah o rednem postopku, zmanjša tožbeni zahtevek. V prvem odstavku 458. člena pa ZPP določa, da so spori majhne vrednosti spori, v katerih se tožbeni zahtevek tiče denarne terjatve, ki ne presega 8 000 tolarjev.

Pobuda je v delu, v katerem izpodbija določbo tretjega odstavka 15. člena ZPP, neutemeljena. Predlagatelj očitno meni, da bi bilo pravilo o perpetuaciji potrebno razširiti tudi na primer, če se med postopkom spremenijo okoliščine, od katerih je odvisna opredelitev, ali gre za redni postopek ali postopek v sporu majhne vrednosti (navedena določba pa naj bi bila, ker tega ne določa, v nasprotju z Ustavo). Vendar v predstavljeni ureditvi očitno ni neskladja z Ustavo. Smisel določbe o ustalitvi pristojnosti je v skladu z načeloma ekonomičnosti in pospešitve postopka preprečiti, da bi se zaradi spremembe okoliščin med postopkom moral začeti nov postopek pred drugim sodiščem. Ta razlog pa pri spremembi, ki narekuje nadaljevanje postopka po pravilih o sporu majhne vrednosti, ne pride v poštev, saj bo zaradi spremembe okoliščin postopek še vedno potekal pred istim sodiščem, le da bo to nadaljevalo postopek po deloma drugačnih procesnih pravilih.

V čem naj bi bila neustavnost določbe drugega odstavka 464. člena ZPP iz navedb predlagatelja ni videti. Iz zgornje obrazložitve izhaja, da je ustavno dopustna ureditev, da se postopek, ki se je začel po pravilih o rednem postopku, nadaljuje kot postopek v sporu majhne vrednosti. Do takšne spremembe lahko pride zato, ker tožnik zmanjša tožbeni zahtevek (kot izhaja iz drugega odstavka 464. člena ZPP), pa tudi v primeru, če se v času teka postopka spremeni zakon, ki opredeljuje, kdaj gre za spor majhne vrednosti. Predlagatelj v konkretni zadevi, v zvezi s katero vlaga pobudo za oceno ustavnosti, zmotno meni, da gre za vprašanje zmanjšanja zahtevka med postopkom. Gre namreč za to, da se je v času postopka - z novelo ZPP iz leta 1990; Uradni list SFRJ, št. 20/90 - spremenila določba o opredelitvi vrednosti spornega predmeta, ki predstavlja mejo za spor majhne vrednosti. Da bi bilo nedopustno, da se zakon, ki ureja pravdni postopek, ne sme uporabljati za nadaljnji tek postopka, ki se je sicer začel že pred uveljavitvijo zakona, pa predlagatelj ne uveljavlja in takšna ureditev, vsaj kar se tiče razmejitve med rednim postopkom in postopkom v sporu majhne vrednosti, z vidika skladnosti z Ustavo očitno ni sporna.

Z opredelitvijo, ali gre za spor majhne vrednosti ali za redni postopek, očitno tudi niso v zvezi predlagateljeve navedbe glede denarnega nominalizma. Glede na navedbe pobudnika, da lahko višina obresti bistveno presega višino glavnice (kot naj bi bilo to v konkretni zadevi, na katero je vezana pobuda), pa je razvidno, da pobudnik smiselno ugovarja predvsem določbi drugega odstavka 35. člena ZPP, da se pri določitvi vrednosti spornega predmeta obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Vendar ta določba očitno ni v neskladju z Ustavo, saj je logično in nujno, da mora vrednost spornega predmeta biti opredeljena ob vložitvi tožbe ter z določenim denarnim zneskom, kar pa pri zahtevku na plačilo obresti (ki nastajajo še v teku pravde) ni mogoče. Sicer pa ZPP stranki, ki meni, da je znesek obresti bistveno višji kot glavna terjatev, ne preprečuje, da natečene obresti v tožbi ali v teku pravde s spremembo tožbe kapitalizira in jih uveljavlja kot samostojen tožbeni zahtevek. Ustrezno varstvo položaja tožnika, ko gre za vprašanja, zvezana z vrednostjo spornega predmeta (npr. opredelitev, da ne gre za spor majhne vrednosti, dopustnost revizije), je s tem zagotovljeno.

Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirijam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam - Lukić Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k :

Franc Testen