Jedro

Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema pa tudi procesa odtujevanja otroka, čeprav je zanj nedvomno škodljiv, ni mogoče enostavno odpraviti s predodelitvijo drugemu staršu. V prvi vrsti je pomembna korist otroka. Upoštevati je potrebno njegovo stanje, občutke, mnenje, počutje in stisko. Odločitev o predodelitvi mora biti rezultat tehtne presoje, da so razmere pri staršu, ki otežuje stike, dolgoročno v škodo otroka tako, da to utemeljuje njegovo premestitev iz dosedanjega okolja v drugo.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II.Predlagatelj je dolžan plačati nasprotni udeleženki 238,00 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 15 dneh od izteka parcijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1.Stranki postopka A. A. in B. A. sta starša mld. sina C. A., rojenega ... 2014. C. A. je bil na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. IV P 39/2017 z dne 9. 1. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV Cp 1160/2018 z dne 11. 7. 2018 dodeljen v varstvo in vzgojo materi, določeni so bili stiki z očetom in plačilo preživnine. Leto in pol odkar je odločitev sodišča o dodelitvi sina v varstvo in vzgojo materi postala pravnomočna, je predlog za predodelitev sina 20. 12. 2019 vložil oče. Bistvo navedb je, da mati nad sinom izvaja psihično nasilje, zato se je boji in je v njeni bližini prestrašen. Skupaj z razširjeno družino ga mati vzgaja v sovraštvu do očeta. Na prevzem C. A. za stik pošilja partnerja ali starše, ki s predlagateljem fizično obračunavajo. Zato predlaga, da se mu sin predodeli v varstvo in vzgojo.

Oris zadeve

2.Starša dečka sta v hudih medsebojnih sporih, ki eskalirajo predvsem ob prevzemu ali oddaji otroka na stik tako, da je že bila potrebna intervencija policije.

3.Deček je bil večkrat priča očetovim sporom z bivšo partnerico D. D. (s katero ima sina E.), prav tako neprimernim očetovim izjavam, da so mati in njena družina za pobiti. Zato je bil v hudi stiski, kar so prepoznali v vrtcu in na centru za socialno delo prijavili kot sum ogroženosti otroka. Dečka so obravnavale: njegova vzgojiteljica, svetovalna delavka v vrtcu in ravnateljica skupaj s psihologinjo na centru za socialno delo. Slednja je z dečkom opravila pogovor in potrdila, da je njegovo poročanje o grdem govorjenju očeta, da je mati hudič, da bo zato njenim sorodnikom zažgal postelje in odrezal glave, tako nazorno in jasno opisano, da je z veliko verjetnostjo pristno. Vse to je v letu 2021 potrdila tudi bivša očetova partnerica D. D., ki se je morala zaradi pritožnikovega nasilja skupaj z E. umakniti na varno v krizni center. Zaradi širše predstave višje sodišče še izpostavlja, da so bili pritožniku izrečeni ukrepi po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in začasno ukinjeni stiki z E. Ker je oče čustveno in duševno obremenjeval sina E., je sodišče v letu 2020 izdalo začasno odredbo, na podlagi katere so stiki med očetom in sinom začasno potekali enkrat tedensko pod nazorom centra za socialno delo po dve uri. Odločitev sodišča prve stopnje je bila potrjena tudi na Višjem sodišču v Ljubljani s sklepom pod opr. št. IV Cp 180/2021 z dne 16. 3. 2021.

4.18. 6. 2024 je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog očeta, da se mladoletni sin strank, C. A., predodeli v varstvo in vzgojo očetu (I) in v II. točki izreka določilo stike, ki se bodo, začenši s pravnomočnostjo sklepa, postopno širili, dokler ne bodo od četrtega meseca dalje potekali vsak drugi vikend od petka, ko bo oče na koncu pouka prevzel C. A. v šoli do ponedeljka, ko ga bo oče pripeljal v šolo in vsako drugo sredo v tistem tednu, ko ne potekajo stiki preko vikenda, ko oče prevzame sina v šoli, po koncu pouka in ga v četrtek zjutraj pripelje v šolo. Preden je odločitev o glavni stvari postala pravnomočna, je predlagatelj vložil predlog za izdajo začasne odredbe v zvezi z izvajanjem stikov, ki mu je sodišče v sklepu z dne 26. 9. 2024 delno ugodilo.

5.Predmet pritožbenega postopka je na podlagi pritožb predlagatelja odločitev sodišča, da zavrne njegov predlog za spremembo zaupanja otroka v vzgojo in varstvo, odločitev o stikih postopka v končni odločbi in delno zavrnjenem predlogu za izdajo začasne odredbe.

Povzetek v postopku podanih strokovnih mnenj

6.Sodni izvedenec dr. medicine psihiater F. F. pri materi B. A. ni zaznal psihičnih motenj in ocenil, da dobro prepoznava otrokove potrebe in se na njih večinoma ustrezno odziva. Ocenil je, da se pri očetu A. A. kažejo znaki dokaj hude osebnostne motenosti. Na prvo mesto postavlja svoje interese in koristi. Zato obstaja nevarnost, da bi ob zaščiti svojih interesov sina postavljal v situacijo psihičnega trpljenja.

7.Izvedenki specialistki klinične psihologije doc. dr. G. G., univ. dipl. psih. in asistentka dr. H. H., univ. dipl. psih. sta potrdili visoko konflikten odnos med C. A. staršema. V zvezi z očetom sta ugotovili, da je njegovo mišljenje v čustveno obremenjujočih situacijah izrazito nefleksibilno, da težko odstopa od svojih prepričanj, da druge ljudi in odnose težko razume, kar vse mu povzroča težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju medosebnih odnosov. Ker ima šibke socialne spretnosti je njegovo vedenje v socialnih situacijah lahko manj prilagojeno in posledično ob čustvenih obremenitvah tudi impulzivno. To ga ovira v intimnih odnosih in ima za posledico tudi visoko konflikten odnos z C. A. mamo.

C. A. je na očeta navezan in ga ima rad, na njegov odnos do očeta pa vplivajo prepričanja in odzivi mame in njenih sorodnikov, ki se občasno pokažejo kot odklonilno vedenje do očeta. Sicer pa v C. A. psihosocialnem delovanju ni posebnosti in je za svoja leta primerno telesno, kognitivno, socialno in čustveno razvit, znakov travmatiziranosti ali duševnih motenj ne kaže. C. A. ogroža vzajemno negativen odnos med staršema, vključevanje C. A. v spor s spraševanjem in informiranju o drugem staršu in že več mesecev omejeni stiki z očetom.

Oba starša imata primerne kapacitete za zadovoljevanje razvojnih potreb sina in njegovo vzgojo in ga imata rada. Sposobna sta se vživeti v otrokova čustva, imata pa ob tem vsak od njiju določene šibkosti. Mati ne razume dečkovih potreb po odnosu z očetom, pri očetu pa je manj ugoden dejavnik njegova pomanjkljiva samokritičnost in dejstvo, da je socialno manj spreten in da težko spreminja svoja prepričanja in sprejema drugačna mnenja od svojega in se težko prilagaja novim zahtevam okolja. Nobena od posebnosti, ki jih imata starša C. A. ne ogroža in ni kontraindikacija za ustrezno starševstvo.

8.Mati ima večje kapacitete kot oče, da ustrezno zagotovi vsakodnevno rutino in C. A. pomaga pri prilagajanju vsakodnevnim stresnim življenjskim dogodkom. Oče lažje doživlja C. A. kot ločenega od sebe in lastnih od potreb in mu s tem omogoča avtonomijo v razvoju. Izvedenki sta zaključili, da v ugotovljenih okoliščinah predodelitev C. A. očetu ne bi bila v njegovo korist, saj se pri mami počuti dobro, vpet je v okolje in v šolo ter v družbo in dejavnosti ter odnose. Mama je bila do sedaj njegova primarna skrbnica. V dečkovo korist je, da se stiki z očetom ponovno vzpostavijo. Predlagali sta uvedbo neposrednih stikov vsak drugi vikend od petka po pouku do ponedeljka pred poukom in enkrat tedensko z nočitvijo. Zaradi prekinitve stikov priporočata postopno povečevanje in podaljševanje do polnega obsega.

9.Tudi iz mnenja Komisije za fakultetna in izvedenska mnenja Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete sledi, da razlogi za predodelitev sina v vzgojo in varstvo očetu niso podani, je pa smiselno, da bi se stiki z očetom povečali.

Navedbe predlagatelja v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari in zavrnilni del predloga za izdajo začasne odredbe

10.Pritožnik izpostavlja, da je podal na mnenja vseh sodnih izvedencev pripombe, a sodišče nikogar od njih ni zaslišalo in tako kršilo predlagateljevo pravico do izvedbe dokazov in s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka. Meni, da je obdobje postopnega povečevanja obsega stikov predolgo, ne strinja se, da se odpadli stiki s sinom ne bodo nadomeščali. Ni prav, da vsi stroški povezani s stikom bremenijo le očeta. Ni jasno zakaj se C. A. ne bi mogel na stik ali z stika pripeljati sam z javnim prevozom. Čas za preživljanje počitnic z očetom je omejen na 7 dni v juliju in avgustu, za kar ni nobenih tehtnih razlogov. C. A. torej preživi poletne mesece 7 dni neprekinjeno z očetom ostalih 19 dni pa z materjo. Kljub temu, da iz mnenj izvedencev sledi, da je potrebno stike vzpostaviti takoj, je sodišče odločilo, da se začnejo izvajati šele po pravnomočnosti sklepa o končni odločitvi. Pritožnik je prepričan, da iz izvedenskih mnenj sledi, da otrokova mati želi preprečiti kakršnekoli stike med očetom in sinom, zato je mnenje sodnih izvedencev, da razlogov za predodelitev ni, v nasprotju s samim seboj. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da dodatno zasliši sodne izvedence. V pritožbi zoper delno zavrnitev predloga za začasno odredbo ponavlja pritožbene navedbe kot v pritožbi zoper odločitev o glavni stvari in obtožuje sodišče, da je brez stvarne podlage neutemeljeno in protipravno odvzelo osebne stike s sinom ter podaja svojo vizijo, kako naj potekajo stiki.

Odločitev višjega sodišča

11.Pritožbi nista utemeljeni.

12.Otrokova korist je osrednji pojem družinskega prava in temeljno vodilo tako skrbi in delovanja staršev, kot tudi vsem drugim subjektom, v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom. Starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja. Otrokova korist je prvenstvena in poglavitna skrb staršev in jo morajo starši zasledovati in zagotavljati tudi na račun lastnih ciljev in želja.

13.Mladoletni sin strank postopka je bil v letu 2018 na podlagi sodne odločbe dodeljen v varstvo in vzgojo materi. Določeni so bili stiki z očetom in plačilo preživnine. Jedro spora med staršema v tem postopku je izvrševanje stikov. Starša občasno pozabita, da so stiki zagotovljeni predvsem v otrokovo korist, saj je za njegov skladen razvoj v njegovem interesu, da odrašča ob obeh starših. Ker se stiki zagotavljajo v korist otroka je dolžnost staršev da lojalno izvajata to pravico, zato mora tisti od staršev pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji opustiti vse, kar otežuje in onemogoča otrokove stiki. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim staršem. Na drugi strani pa mora tisti od staršev, ki stike izvršuje opustiti vse kar otežuje varstvo in vzgojo. Zato se morata starša ne le izogibati medsebojnim konfliktom pred otrokom, ampak tudi vsem drugih ravnanjem, s katerimi bi na otroka prenašala konfliktne situacije in negativna stališča do nasprotnega starša in ga tako obremenjevala z vsebinami in razmerami, ki jih otroci ne razumejo in jih zato prekomerno psihično obremenjujejo.

14.Obsežen dokazni postopek v tem dolgotrajnem postopku je pokazal, da prihaja do oteževanja stikov med očetom in sinom, ker na C. A. vplivajo prepričanja in odzivi matere ter njenih sorodnikov, ki se občasno pokažejo kot odklonilno vedenje do očeta. Tako kot mati, je C. A. tudi oče obremenjeval z nerešenim partnerskim odnosom z C. A. mamo. Sodni izvedenec psihiater dr. F. F. je pri očetu zaznal znake dokaj hude osebnostne motenosti, zaradi katere na prvo mesto postavlja svoje interese in koristi, sina pa izpostavlja situaciji psihičnega trpljenja. To so zaznali pri C. A. tudi v vrtcu in na centru za socialno delo prijavili kot sum ogroženosti otroka. Tudi bivša očetova partnerica D. D. je v letu 2021 potrdila, da je pritožnik nasilen, zato je sama skupaj z otrokom odšla v krizni center. Ker je oče čustveno in duševno obremenjeval sina E., je sodišče v letu 2020 z začasno odredbo odločilo, da stiki začasno potekajo pod nadzorom centra za socialno delo.

15.Nedvomno ravnanje matere in njenih sorodnikov in še manj ravnanje C. A. očeta niso v njegovo korist, ker ga pretirano obremenjujejo in mu dodeljujejo aktivno vlogo v razmerju med staršema, ki ga sam niti ne zmore povsem doumeti. Sta pa oba starša, kot sledi iz izvedenskih mnenj sposobna skrbeti za C. A., z njim izvajati stike, manj sposobna pa sta korektno dopuščati stike z drugim staršem in ne vpletati sina v njun medsebojni konflikt.

16.Vendarle je potrebno očeta opozoriti, da je do sedaj do drastičnega omejevanja stikov s sinom C. A. prišlo predvsem zaradi čustvenega in duševnega obremenjevanja sina, ki ga je izvajal oče, ko je bil deček priča očetovim sporom z bivšo partnerico D. D., njegovimi neprimernimi izjavami, da so mati in njena družina za pobiti, da je mati hudič in da bo zato njenim sorodnikom zažgal postelje in odrezal glave. Sodni izvedenec psihiater dr. F. F. je takšno vedenje ocenil kot znake dokaj hude osebnostne motenosti.

17.Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema pa tudi procesa odtujevanja otroka, čeprav je zanj nedvomno škodljiv, ni mogoče enostavno odpraviti s predodelitvijo drugemu staršu. V prvi vrsti je pomembna korist otroka. Upoštevati je potrebno njegovo stanje, občutke, mnenje, počutje in stisko. Odločitev o predodelitvi mora biti rezultat tehtne presoje, da so razmere pri staršu, ki otežuje stike, dolgoročno v škodo otroka tako, da to utemeljuje njegovo premestitev iz dosedanjega okolja v drugo.

18.Korist otroka od starša zahteva, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvari razmere, v katerih bo zagotovljen celovit razvoj otroka, saj je namen v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja, to je v usposobitvi za samostojno življenje. Iz mnenja izvedenk kliničnih psihologinj sledi, da ima mati večje kapacitete kot oče, da ustrezno zagotovi vsakodnevno rutino za sina in mu pomaga pri prilagajanju vsakodnevnim stresnim življenjskim dogodkom in je bila tudi do sedaj njegova primarna skrbnica. Razlogov za predlodelitev očetu nista našli, enako sledi iz izvedenskega mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani. Izvedenec psihiatrične stroke dr. F. F. pa je opozoril, da se pri očetu kažejo znaki dokaj hude osebnostne motenosti, kar vse je že imelo za posledico, da je ob zaščiti svojih interesov sina postavljal v situacijo psihičnega trpljenja.

19.Iz izvedenskih mnenj res sledi, da negativni odnos matere in njenih sorodnikov do C. A. očeta dečku ni v korist. Ni pa mogoče slediti tezi pritožnika, da so izvedenska mnenja sama s sabo v nasprotju, ker posledično ne podpirajo predodelitve sina očetu. Kot je bilo v tej obrazložitvi že pojasnjeno, je odločitev ali so izpolnjeni pogoji za predodelitev dečka očetu, pravno vprašanje do katerega se mora opredeliti sodišče. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je ob upoštevanju vseh izvedenskih mnenj ocenilo, da je v dolgoročno korist C. A., da ostane v varstvu in vzgoji pri materi, pri čemer bo v prihodnje potrebno dosledno spoštovati stike z očetom v obsegu, kot so določeni v izpodbijanem končnem sklepu.

O obsegu stikov med očetom in sinom

20.Sodišče je odločitev o obdobju postopnega povečevanja obsega stikov pravilno oprlo na mnenje sodnih izvedencev. Če se pritožnik sprašuje, zakaj se C. A. na stik ne bi mogel pripeljati z javnim prevozom brez soglasja matere, mu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zato, ker se je že zgodilo, da je C. A. očeta čakal na avtobusni postaji, a ga na dogovorjeni stik ni bilo.

21.Pritožbena navedba, da stroški stikov z C. A. bremenijo zgolj očeta, nima podlage v dejanskem stanju. V času, ko poteka šola, se stik začne in konča tako, da oče C. A. prevzame oziroma odda v šoli, da bi se v kar največji možni meri izognili konfliktom z materjo oziroma njenimi sorodniki pri predaji. Kadar pouka ni, se stik začne tako, da oče pride po C. A. v kraj materinega prebivališča, mati pa C. A. po zaključenem stiku prevzame v kraju očetovega prebivališča.

22.Protispisna je pritožbena navedba, da oče med šolskimi počitnicami nima vikend stikov oziroma v času, ko vikend stika ni, naj ne bi imel niti stika med tednom. Nasprotno, poleg stikov med vikendi oziroma med tednom, kadar vikend stika ni, deček preživi z očetom strnjeno v času poletnih počitnic tudi sedem dni v juliju in sedem dni v avgustu.

23.Da se odpadli stiki ne nadomeščajo je bilo pravnomočno odločeno v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani pod opr. št. IV Cp 1160/2018 z dne 11. 7. 2018, v tem postopku pa niso bile zatrjevane niti dokazane okoliščine, ki bi kazale na to, da je potrebno takšno odločitev spremeniti. In končno je potrebno pritožniku, ki je prava neuka stranka, pojasniti, da imajo pravna sredstva zoper končne odločbe suspenziven učinek, ki ne velja le za odločitve, ki jih sodišče sprejema v obliki začasnih odredb. Zato se bodo stiki, ki so določeni v končnem sklepu začeli izvajati, ko bo pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi očeta in bo odločitev sodišča prve stopnje postala pravnomočna.

24.Pritožbeno sodišče zaključuje, da pritožba predlagatelja ni utemeljena in jo je zato zavrnilo in potrdilo oba izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

25.Pritožnik je v pritožbenem postopku v celoti propadel, zato je prav, da nosi stroške pritožbenega postopka za odgovor na pritožbo nasprotne udeleženke v obsegu kot sledi iz izreka te odločbe. Natančna specifikacija stroškov je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu (165. člen ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.