Jedro

Tožena stranka tako ni zmogla niti trditvenega bremena. Ta nalaga tožeči stranki, da poda trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kadar s tožbenim zahtevkom uveljavlja pravice iz naslova jamčevanja za napake, so to (tudi) trditve o pravočasnosti grajanja napak, saj je pravočasno obvestilo o napaki (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) predpostavka podjemnikove odgovornosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 15221/2008 z dne 10. 04. 2008 v 1. in 3. odstavku izreka, s katerim je bilo naloženo toženi stranki, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 3.043,76 EUR z obrestmi ter izvršilne stroške v višini 40,00 EUR z obrestmi in tožbeni zahtevek zavrnilo (1. odstavek izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki nadaljnje pravdne stroške, katerih višina bo odmerjena s posebnim sklepom (2. odstavek izreka).

Tožeča stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba izdana v sporu majhne vrednosti (1. odstavek 495. člena ZPP). Zato se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

Pritožnik s trditvami, da prvostopno sodišče ni navedlo konkretnih okoliščin, ki so ga vodile k zaključku, da priča M. M. ni prepričljivo izpovedoval, da se je opredeljevalo le glede prepričljivosti njegove izpovedbe, ni pa se opredelilo do verodostojnosti izpovedb zakonitega zastopnika tožene stranke F. K. in priče M. M., graja oceno izpovedb zaslišanih prič, ki jo je opravilo prvostopno sodišče, kar predstavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ni dopusten. Navedeno velja tudi za pritožnikove trditve, da je sodišče verjelo zakonitemu zastopniku tožene stranke F. K. kljub določenim nasprotjem v njegovem pričanju (1. odst. II. točke pritožbe), ki jih zato pritožbeno sodišče ne more upoštevati.

Pritožnikovi očitki prvostopnemu sodišču, da je navedlo le, da je zakoniti zastopnik tožene stranke izpovedal, da je bil šele z vtoževanim računom seznanjen, da je kaj narobe, niso utemeljeni, saj je navedlo tudi, da o tem ni bil prepričan. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni podana.

Prvostopno sodišče je pravilno kot pravno odločilno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka izpostavilo vprašanje, ali je tožeča stranka pravilno in pravočasno obvestila toženo stranko o napakah in ali je pravočasno sodno uveljavljala svoje pravice. Ugotovilo je, da so bile napake, na katere se nanaša ta spor, skrite napake, s čimer se pritožbeno sodišče strinja, in na podlagi ocene izvedenih dokazov zaključilo, da tožeča stranka o njih ni obvestila tožene stranke v roku enega meseca, odkar je zanje izvedela (1. odst. 634. čl. Obligacijskega zakonika; OZ), niti ni pravočasno sodno uveljavljala svojih pravic (2. odst. 634. čl. OZ).

Pritožnik ne more uspeti s trditvami, da je že T obvestil tožečo stranko o napakah po poteku enomesečnega roka od odkritja le-teh, saj bi tožeča stranka to lahko ugovarjala T. Nepravočasno grajanje T pa ne more iti v škodo toženi stranki.

Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni podala pravno relevantnih trditev o tem, kdaj je obvestila toženo stranko o napakah opravljenega dela. Tožena stranka torej ni zmogla niti trditvenega bremena. Ta nalaga tožeči stranki, da poda trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. Kadar s tožbenim zahtevkom uveljavlja pravice iz naslova jamčevanja za napake, so to (tudi) trditve o pravočasnosti grajanja napak, saj je pravočasno obvestilo o napaki (kot je to pravilno ugotovilo prvostopno sodišče) predpostavka podjemnikove odgovornosti.

Priče ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Dokazovanje je namreč namenjeno ugotavljanju resničnosti zatrjevanih dejstev. Zato se pritožnik v dopolnitev manjkajočih trditev neutemeljeno sklicuje na izpovedbe zaslišanih prič. Prvostopno sodišče je te ocenilo in zaključilo, da iz njih ne izhaja, da je tožeča stranka o napakah pravočasno obvestila toženo stranko.

Ob povedanem se izkaže, da je prvostopno sodišče na ugotovljeno dejansko stanje pravilno materialnopravno odločilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Prvostopno sodišče ni storilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih. Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobene od ostalih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.