Jedro

Revizije ni mogoče dopustiti glede vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe, saj lahko Vrhovno sodišče revizijski preizkus opravi le v okviru tega, kar je Upravno sodišče obravnavalo in uporabilo kot temelj svoje sodne presoje.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper ugotovitve v konkretnem primeru št. 06216-33/2022/29 32009 z dne 30. 8. 2023, s katerimi je toženka ugotovila, da ravnanje tožnika, člana NS STA., ko je na 7. seji NS STA, ki je potekala 8. 3. 2021, po predhodnem ustnem obvestilu A. A., predsednika NS STA., da so vse pogodbe z naročniki tržnih storitev, torej tudi pogodba s časopisom B., označene kot poslovna skrivnost in pred odločanjem ter sprejemom kakršnegakoli sklepa NS o pobudi za pridobitev omenjene pogodbe in načinu seznanitve/vpogleda, vzel mapo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost, in zapustil sejo, ni bilo v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega zahteva skladno z 28. členom Poslovnika o delu NS STA z dne 11. 12. 2019 (v nadaljevanju Poslovnik), kar predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK).

2. V obrazložitvi je pritrdilo toženki, da je tožnik s svojim konkretnim ravnanjem postopal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega kot člana NS STA zahteva skladno z 28. členom Poslovnika. Navedlo je, da ni sporno, da je tožnik na 7. seji NS STA njemu izročeno mapo z dokumenti pospravil v torbo in zapustil sejo, še preden bi A. odločal o sklepu v zvezi z njegovo zahtevo po pridobitvi kopije pogodbe med STA in časopisom B., kljub temu, da je bil seznanjen, da je običajen način vpogleda v NS STA listine, označene kot poslovna skrivnost ta, da se sprejme sklep o načinu vpogleda v listine in prejemnike opozori na varovanje poslovne skrivnosti še pred razkritjem takšnih listin in je tudi predsednik NS STA na seji večkrat izpostavil, da sta pogodba in aneks označena kot poslovna skrivnost ter da bosta članom NS STA izročena zgolj na vpogled, o čemer se bo odločalo s sklepom. To pomeni, da se je tožnik zavedal potrebnosti sprejetja sklepa NS za pridobitev omenjene pogodbe in načinu seznanitve in dolžnosti, ki jo nalaga 28. člen Poslovnika, zato bi se moral vzdržati ravnanja, ki se mu očita.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede petih vprašanj, od katerih se prvo do četrto vprašanje nanašajo na razlago pojma kršitve integritete po 3. točki 4. člena ZIntPK, peto pa na pravno naravo pogodb podjetij v 100 % lasti države.

4. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se v predlogu sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora v skladu s petim odstavkom 367. b ZPP navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če stranka ne ravna po četrtem odstavku ali v skladu s petim odstavkom tega člena ne navede opravilnih številk zadev sodb, na katere se sklicuje, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Predlog za dopustitev revizije ne izpolnjuje formalnih zahtev iz citiranega 367.b člena ZPP. Revizije namreč ni mogoče dopustiti glede vprašanj, ki se ne nanašajo na razloge izpodbijane sodbe, saj lahko Vrhovno sodišče revizijski preizkus opravi le v okviru tega, kar je Upravno sodišče obravnavalo in uporabilo kot temelj svoje sodne presoje.1

7. Da bi bil predlog formalno popoln, bi predlagatelj moral pri oblikovanju vprašanj izhajati iz stališč izpodbijane sodbe, na kratko utemeljiti, zakaj so ta napačna, ter tudi zakaj bi revizijska obravnava izpostavljenih vprašanj presegla pomen konkretne zadeve in bi bila iz tega vidika pomembna za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava preko sodne prakse.

8. Tem kriterijem predlog ne zadosti, saj prvo, drugo in tretje zastavljeno vprašaje (in tudi utemeljitev predloga v zvezi s temi vprašanji) nimajo povezave z nosilnimi stališči izpodbijane sodbe. Predlagatelj namreč z njimi sprašuje, ali pomeni zahteva po dostavi dokumentacije, neudeležba na glasovanju NS ter pridobitev in hramba dokumentacije družbe, ki je v 100 % lasti države, kršitev integritete po 3. točki 4. člena ZIntPK, kar pa ni bilo predmet izpodbijane sodbe. V obravnavani zadevi se je predlagatelju očitala kršitev integritete po 3. točki 4. člena ZIntPK iz razloga, ker ni postopal v skladu s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega kot člana NS STA zahteva skladno z 28. členom Poslovnika, in sicer ker je še pred sprejetjem sklepa o tem, na kakšen način se bodo izročene listine pregledovale, zapustil sejo s pogodbo in aneksom, ki sta bila označena kot poslovna skrivnost. Enako velja tudi za peto vprašanje, ki se nanaša na pravno naravo pogodb podjetij v 100 % lasti države in dopustnost seznanitve s takšno pogodbo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj navedeno ni bilo predmet izpodbijane sodbe.

9. V zvezi s četrtim zastavljenim vprašanjem pa predlagatelj v sami obrazložitvi predloga ne navede pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, niti okoliščin, ki naj bi kazale na pomembnost izpostavljene problematike.

10. Ker torej predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je Vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP. Nepopoln predlog je zavrglo.

1 Glej sklepe VSRS X DoR 284/2021 z dne 9. 3. 2022, X DoR 16/2023 z dne 27. 9. 2023 in X DoR 64/2023 z dne 29. 11. 2023.