Jedro

Ni ovire, da sodni cenilec za opravljeno pisno izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ne bi šla nagrada in povrnitev stroškov po Pravilniku.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom, opr. št. III P 944/2015 z dne 9. 12. 2019 (red. št. 130), za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedencu Z. D. odmerilo nagrado in stroške v višini 607,20 EUR (točka I izreka). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II izreka) in od zneska priznane nagrade in stroškov obračunalo 8,85 % prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 53,73 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu v višini 3,22 EUR (točka III izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje sklenilo še, da se plačilo skupnega zneska 664,15 EUR izvrši iz založenega predujma pravdnih strank in se neto znesek osebnega prejemka nakaže na transakcijski račun imenovanega izvedenca, prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa na ustrezen račun (točka IV izreka), pri čemer se plačilo izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter predložitve morebitnega eRačuna (točka V izreka).

2. S sklepom, opr. št. III P 938/2015 z dne 9. 12. 2019 (red. št. 129), je sodišče prve stopnje izvedencu T. R. za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja odmerilo nagrado in stroške v višini 354,20 EUR (točka I izreka). Ugotovilo je, da izvedenec ni zavezanec za DDV (točka II izreka) in od zneska priznane nagrade in stroškov obračunalo 8,85 % prispevek za posebne primere zavarovanja v višini 31,35 EUR in 0,53 % prispevek za poškodbe pri delu v višini 1,88 EUR (točka III izreka). V nadaljevanju je sodišče prve stopnje prav tako sklenilo še, da se plačilo skupnega zneska 387,43 EUR izvrši iz založenega predujma pravdnih strank in se neto znesek osebnega prejemka nakaže na transakcijski račun imenovanega izvedenca, prispevek za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pa na ustrezen račun (točka IV izreka), pri čemer se plačilo izvede najkasneje v roku 45 dni od izdaje sklepa ter predložitve morebitnega eRačuna (točka V izreka).

3. Zoper sklepa sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju: toženka), in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbama ugodi in izpodbijana sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje,

4. Tožnik na pritožbi toženke ni odgovoril. 5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče po pregledu in presoji izpodbijanih sklepov ugotavlja, da pritožbi neutemeljeno uveljavljata, da izvedencema ni mogoče priznati nagrade in stroškov za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja, ker jima prvostopenjsko sodišče s sklepom z dne 15. 4. 2019, ni naložilo nikakršnih dodatnih vprašanj oziroma odgovorov, ki jih od njiju še ni terjalo, ampak sta izvedenca v pretežni meri zgolj odgovorila na vprašanja, na katera bi morala odgovoriti že v prvotnem izvedenskem mnenju, pa nista.

Ni namreč res, da vsebina obravnavanega izvedenskega dela niso odgovori na dodatna vprašanja prvostopenjskega sodišča oziroma dodatna vprašanja pravdnih strank, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo. Že vsebinska primerjava vprašanj toženke do katerih sta se morala izvedenca na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 15. 4. 2019 opredeliti in vprašanj toženke, na katere sta izvedenca morala odgovoriti na podlagi sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 9. 7. 2018, izkazuje, da gre za vsebinsko drugačna vprašanja in vsebinsko drugačno zahtevo po dodatnih odgovorih. Toženki zato ni mogoče pritrditi, da bi bila izvedenca dolžna naloge, ki sta jih opravila z dopolnitvijo, dolžna opraviti še pred podajo pripomb na prvotno izvedensko mnenje. Prvostopenjsko sodišče v obravnavani zadevi ni priznalo priglašenih stroškov za študij hidroloških študij VGB, zato je nerazumljiv očitek v pritožbah, da sta izvedenca povsem samovoljno in mimo sodišča navedene študije pridobivala šele v tej fazi postopka in da jima nagrada za študij te dokumentacije ne gre. Posledično toženki ni mogoče pritrditi, da bi bila izvedenca naloge, ki sta jih opravila z dopolnitvijo, dolžna opraviti še pred podajo pripomb na prvotno izvedensko mnenje.

7. Pritožbi nadalje poudarjata, da je sodišče druge stopnje prvostopenjskemu sodišču že naložilo, da glede nato, da je pred sodiščem prve stopnje v teku več postopkov zoper toženko, ki temeljijo na isti dejanski in pravni podlagi in v katerih sta izvedenca podala v bistvenem enak izvid in mnenje, kritično oceni, ali sta izvedenca upravičena do večkratne nagrade za istovrstno opravilo, česar pa prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo. Prvostopenjsko sodišče je oceno o tem opravilo in razloge, zakaj sta izvedenca upravičena do nagrade in povrnitve stroškov za opravljeno delo v vsakem posamičnem postopku pravilno obrazložilo. Glede na pojasnilo prvostopenjskega sodišča, da ti postopki niso združeni in se ne vodi vzorčni postopek, tudi pritožbeno sodišče ne najde podlage, da izvedencema v skladu s Pravilnikom ne bi šlo plačilo za opravljeno delo v vsaki posamični zadevi.

8. V pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade za dopolnilno izvedensko mnenje ni mogoče uveljavljati pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na imenovanje izvedencev, ustreznost njune stroke in na vsebinske nepravilnosti in nepopolnosti v izdelanem dopolnilnem mnenju, zato se pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo. Toženka lahko razloge zaradi neprimerne usposobljenosti izvedencev in nejasnosti oziroma pomanjkljivosti mnenja oziroma dopolnilnega mnenja uveljavlja v postopku na prvi stopnji s predlogom za postavitev novega izvedenca oziroma v pritožbi zoper sodbo, v kolikor bo menila, da nepravilnosti in nejasnosti v mnenju niso bile odpravljene v postopku na prvi stopnji. Toženka pa ne more takšnih ugovorov uveljavljati v pritožbah zoper sklepa prvostopenjskega sodišča o odmeri priglašene nagrade in stroškov izvedencema za opravljeno dopolnilno izvedensko mnenje.

9. Pritožbeno sodišče je tekom tega pravdnega postopka že pojasnilo, da lahko sodišče postavi za izvedenca tudi nekoga, ki ni na seznamu sodnih izvedencev (drugi odstavek 245. člena ZPP), zato ni ovire, da T. R., ki je sodni cenilec, za opravljeno pisno izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja ne bi šla nagrada in povrnitev stroškov po Pravilniku. Pritožba zoper sklep prvostopenjskega sodišča o odmeri nagrade in stroškov izvedencu T. R. tudi neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj zaradi jezikovnega poimenovanja T. R. kot izvedenca in ne cenilca izrek prvostopenjskega sklepa ni nerazumljiv oziroma razlogi le-tega niso sami s seboj v nasprotju. Tudi sodni cenilec je upravičen do nagrade in povrnitve stroškov po Pravilniku in se njegova pravica do povračila stroškov in nagrade v takšnem primeru ne presoja po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, kot to zatrjuje pritožba.

10. Pritožba zoper sklep prvostopenjskega sodišča o odmeri nagrade in stroškov izvedencu Z. D. za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja izpodbija tudi 100 % povečanje nagrade izvedencu (230,00 EUR) na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika, saj meni, da za takšno povečanje nima podlage. Pritožbeno sodišče pa meni, da podlago za takšno odmero prvostopenjsko sodišče utemeljeno ugotavlja v povezavi s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika, saj je zadeva, ki je predmet mnenja, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča kompleksna in zahtevna tako, da je zahtevala posebno specialistično strokovno znanje s področja hidrološke stroke, kar tudi ves čas poudarja pritožba, potrebna pa je bila tudi uporaba strokovne literature v tujem jeziku, kar vse je izvedenec specificiral že v prvotnem izvedenskem mnenju.

11. Pritožba tudi neutemeljeno uveljavlja, da je obrazložitev sklepa prvostopenjskega sodišča o odmeri nagrade in stroškov za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedencu Z. D. sama s seboj v nasprotju, ker uvodoma navaja, da je prvostopenjsko sodišče izvedencu priznalo 50 % povečanje nagrade (tretji odstavek 47. člena Pravilnika), v nadaljevanju pa pojasnjuje, da je po presoji sodišča podana podlaga za povišanje nagrade v maksimalni višini, in sicer za 100 % od celotne vrednosti. Kot je bilo že obrazloženo je prvostopenjsko sodišče izvedencu nagrado ustrezno povečalo za 100 % na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika, in sicer se nagrada ustrezno poveča za izdelavo dopolnilnega mnenja (4. točka drugega odstavka 51. člena Pravilnika) in ne za izdelavo izjemno zahtevnega izvida in mnenja po tretjem odstavku 47. člena Pravilnika. Res je, da prvostopenjsko sodišče v točki 4 obrazložitve povečanje nagrade za 230,00 EUR utemeljuje kot 50 % povečanje nagrade zaradi uporabe specialističnega strokovnega znanja, strokovne literature v tujem jeziku in uporabe specialističnih strokovnih programskih orodij, v skladu s tretjim odstavkom 47. člena Pravilnika, vendar gre v tem delu za pisno pomoto, saj glede na priznani znesek 230,00 EUR za povečanje nagrade in glede na razloge iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, jasno izhaja, da je prvostopenjsko sodišče sodnemu izvedencu priznalo postavko za povečanje nagrade na podlagi drugega odstavka 47. člena Pravilnika, in sicer 100 % povečanje nagrade v delu za izdelavo pisnega dopolnilnega izvida in mnenja. V pritožbi zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

12. V tej zvezi sodišše druge stopnje še pojasnjuje, da četudi naj bi bila izvedencu Z. D. z dnem 2. 12. 2019 izrečena začasna prepoved opravljanja izvedenstva, je za priznanje nagrade v konkretnem primeru odločilno, da je bil v času izdelave dopolnilnega mnenja meseca maja 2019 še vpisan v imenik sodnih izvedencev.

13. Zaradi vsega navedenega pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje je opravilo tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), ki pa ni pokazal nepravilnosti, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbi toženke kot neutemeljeni zavrnilo in izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Toženka s pritožbama ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).