Jedro

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (pri čemer ga je Vrhovno sodišče zaradi večje jasnosti in zamejenosti delno skrajšalo) izpolnjeni, zato je tožničinem predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne razlage razmerja med akontacijo dohodnine in samim obračunom dohodnine, ki je pomembno z vidika varovanja zasebne lastnine ter zasledovanja načela pravične obdavčitve. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali so višina, vrsta dohodka in akontacija dohodnine dokončno in pravnomočno ugotovljeni v postopku odmere akontacije dohodnine, zaradi česar naj bi bil davčni organ v kasnejšem postopku odmere dohodnine na ta posamični akt vezan?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 08 05-90286-2 z dne 30. 7. 2020, s katero je davčni organ v postopku obnove odmere dohodnine za leto 2018 prvotno odločbo odpravil in jo nadomestil z izpodbijano odločbo, s katero je tožnici odmeril dohodnino v znesku 71.848,39 EUR, ter ji ob upoštevanju med letom plačanih akontacij dohodnine v skupni višini 42.253,06 EUR in vrnjenega zneska v višini 581,81 EUR, naložil, da plača 30.177,14 EUR v roku 30 dni od vročitve odločbe.

2. V razlogih navedene pravnomočne sodbe je Upravno sodišče navedlo, da je izpodbijana odločba izdana v obnovljenem postopku, ker je bilo po dokončnosti prve odmerne odločbe ugotovljeno, da pri odmeri dohodnine ni bil upoštevan prejet drug dohodek in zanj plačana akontacija dohodnine. Ta ugotovitev temelji na odločbi, izdani v postopku odmere akontacije dohodnine od drugih dohodkov, s katero je bila tožnici odmerjena akontacija dohodnine v višini 37.500,00 EUR od drugega dohodka, ki ga je prejela 3. 5. 2018 po stopnji 25 % od davčne osnove 150.000,00 EUR. Tožničina pritožba zoper odločbo o odmeri akontacije je bila zavrnjena, s tem pa je ta postala dokončna in pravnomočna. Navedeno po presoji Upravnega sodišča pomeni, da so bili višina, vrsta dohodka in akontacija dohodnine ugotovljeni v postopku, ki je dokončno in pravnomočno končan in je zato davčni organ pri sporni odmeri dohodnine (z izpodbijano odločbo) utemeljeno sledil tej odločitvi.

3. Tožnica je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz 2. alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (pri čemer ga je Vrhovno sodišče zaradi večje jasnosti in zamejenosti delno skrajšalo) izpolnjeni, zato je tožničinem predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Gre namreč za vprašanje pravilne razlage razmerja med akontacijo dohodnine in samim obračunom dohodnine, ki je pomembno z vidika varovanja zasebne lastnine ter zasledovanja načela pravične obdavčitve. Vrhovno sodišče se z navedenim vprašanjem še ni ukvarjalo, zato je odgovor na zastavljeno vprašanje objektivno pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava.

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.