Jedro

Tožena stranka ni imela pravnega temelja za naložitev povrnitve stroškov postopka iz naslova pridobitve premoženja, to je plačila zapadlih preživnin.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 834/2010 z dne 18. 2. 2015 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) tožeči stranki naložila, da je dolžna v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa na TRR tožene stranke plačati znesek 437,87 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da je z vpogledom v pravnomočni sklep o izvršbi I 112/2010 z dne 23. 1. 2013, ki je postal pravnomočen 6. 2. 2013 ter iz spisovnih podatkov ugotovila, da je bila izvršba ustavljena, ker je upnik (tožeča stranka) umaknil predlog za izvršbo in sicer iz razloga, ker je bila terjatev, ki se je nanašala na neizplačano preživnino za mladoletne otroke, ki jih je v izvršilnem postopku zastopala tožeča stranka, v celoti poplačana. Stroški odvetnika po sklepu sodišča z dne 18. 7. 2013 so znašali 437,87 EUR. Ker je upravičenka v izvršilnem postopku uspela in pridobila premoženje je v skladu s 46. ter 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) dolžna povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je poravnala nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.

Tožeča stranka se z izpodbijanim sklepom ne strinja. V tožbi navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje ter posledično nepravilno uporabila materialno pravo, saj drugi odstavek 48. člena ZBPP določa, da upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan vrniti stroškov postopka, če je prejel preživnino. Nadalje navaja, da se njeno premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč ni v ničemer izboljšalo in bi bila tudi sedaj upravičena do prejemanja brezplačne pravne pomoči. Dokaz za njeno zatrjevanje je v prejetih odločbah Bpp, ki jih je prejela v drugem postopku pred istim sodiščem, v katerem nastopa kot tožena stranka. S tem, ko je bila plačana preživnina za mladoletna otroka A.A. in B.A. ni pridobila nikakršnega premoženja oziroma dohodkov, ampak le zapadlo neplačano preživnino. Od skupno priznanih stroškov postopka ji je dolžnik povrnil le 223,38 EUR, to je pa le del stroškov izvršilnega postopka v višini 437,87 EUR, ki se nanašajo na povračilo stroškov cenilca, ki jih je predhodno sama založila.

Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno pa, da ji odobri plačilo zneska 223,38 EUR v obrokih v višini 15 EUR mesečno, saj bi bilo sicer njeno lastno preživljanje in preživljanje mladoletnih otrok A.A. in B.A., ki živita z njo, ogroženo.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bila tožeči stranki kot zakoniti zastopnici mladoletnih otrok odobrena brezplačna pravna pomoč v izvršilnem postopku zaradi izterjave neplačanih preživnin za njuna mladoletna otroka.

Po določbi drugega odstavka 48. člena ZBPP upravičenec do brezplačne pravne pomoči ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino ali odškodnino za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje. Navedeno pomeni, da sta opredeljeni kategoriji prejemkov izločeni iz obveznosti, ki sicer na podlagi 48. člena ZBPP velja glede povrnitve stroškov postopka, zato tožena stranka ni imela pravnega temelja za naložitev povrnitve stroškov postopka iz naslova pridobitve premoženja, to je plačila zapadlih preživnin.

Po določbi 46. člena ZBPP sicer terjatve stranke - upravičenca do brezplačne pravne pomoči proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih je sodišče prisodilo v korist upravičenca z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, preide do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči po tem zakonu na Republiko Slovenijo, z dnem pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka (prvi odstavek 46. člena ZBPP). Navedeno pomeni, da preide terjatev proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopkov, šele po pravnomočnosti odločbe oziroma sklepa o stroških postopka. Navedenega dejstva pa tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ugotovila.

Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa tožeče stranke ni seznanila z dokazi, na katerih temelji izpodbijani sklep.

Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v primeru, če zakon ne določa drugače, postopati po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je temeljno načelo varstva pravic strank (7. člen ZUP), ki določa, da mora organ strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavljajo svoje pravice. Prav tako mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (načelo zaslišanja stranke - 9. člen ZUP). V skladu s tem je zato treba strankam pred izdajo odločbe (sklepa) v upravnem postopku zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka do navajanja dejstev, ki so v njeno korist ter do predlaganja dokazov. Postopanje v nasprotju z navedenimi določbami pa predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Tožena stranka tožeče stranke ni seznanila z ugotovitvami dokaznega postopka ter ji ni dala možnosti, da se do teh ugotovitev in dokazov izjasni ter predloži nasprotne dokaze, s tem pa je bistveno kršila pravila postopka. Organ lahko po skrajšanem ugotovitvenem postopku takoj odloči v zadevi le, če za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za odločitev v upravni stvari ali zato da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ni treba opraviti nobenega dejanja (Vilko Androjna, Erik Kerševan, Upravno procesno pravo STR 309). Glede na to, da je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v postopku za povrnitev izplačane BPP, niso izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Sodišče je glede na navedeno tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo v skladu z 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena, saj v postopku za izdajo upravnega akta zakon (ZBPP) ni bil pravilno uporabljen, v postopku za izdajo upravnega akta pa tudi niso bila upoštevana pravila postopka.