Jedro

Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da sedaj glasi: „Zavrne se zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati 1.702,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2019 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 1.382,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni plačati 967,00 EUR pravdnih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.“

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo in je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti 186,66 EUR pritožbenih stroškov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti razsodilo, da je toženec dolžan tožnici iz naslova sofinanciranja stroškov vozniškega izpita D kategorije povrniti 1.702,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2019 dalje do plačila ter ji v roku 8 dni plačati pravdne stroške v znesku 1.382,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da toženec ni zavezan povrnitvi sofinanciranja stroškov vozniškega izpita D kategorije, ker je izpolnil vse obveznosti povezane s pogodbo o sofinanciranju stroškov vozniškega izpita, ki jo je sklenil s tožečo stranko. Opravil je vozniški izpit D kategorije in s toženko je sklenil pogodbo o zaposlitvi ter tako izpolnil vse njegove obveznosti po pogodbi o sofinanciranju. Da ni nastopil delovnega razmerja pri toženki, pa ni njegova krivda, ker je šele po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi bilo na zdravniškem pregledu ugotovljeno, da iz zdravstvenih razlogov ni sposoben za voznika avtobusa. Iz navedenih razlogov ni materialno pravne podlage, na podlagi katere je toženec dolžan tožeči stranki na podlagi pogodbe o sofinanciranju stroškov vozniškega izpita plačati oz. povrniti stroške, ki jih je za opravo izpita D kategorije sofinancirala tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri zavrnitve zahtevka. Priglaša pritožbene stroške.

3. V obširno obrazloženem odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbenim izvajanjem glede sklenitve delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem z navajanji, da sama sklenitev pogodbe o zaposlitvi sama po sebi nima nobenega učinka, ker se pravice in obveznosti iz delovnega razmerja začnejo uresničevati z nastopom delovnega razmerja. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Po citirani določbi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v pritožbenem postopku ni dopusten.

6. Med pravdnima strankama teče spor, katerega osnovno vprašanje je ali je toženec na podlagi pogodbe o sofinanciranju stroškov vozniškega izpita (nadalje pogodba o sofinanciranju) dolžan tožeči stranki povrniti stroške sofinanciranja in zdravniškega pregleda. Tožeča stranka in toženec sta sklenili pogodbo o sofinanciranju (priloga A5) v kateri se je tožeča stranka zavezala k sofinanciranju stroškov vozniškega izpita D kategorije za avtobus (točka 1 pogodbe), toženec pa se je zavezal, da bo najkasneje v štirih mesecih od dneva podpisa pogodbe opravil vozniški izpit D kategorije (točka 2 pogodbe). Nadalje sta se v pogodbi o sofinanciranju stranki dogovorili, da bosta najkasneje v roku 30 dni po opravljenem izpitu D kategorije sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto voznika avtobusa (točka 3 pogodbe). Toženec pa se je v pogodbi (točka 4 pogodbe) zavezal k povrnitvi stroškov sofinanciranja izpita D kategorije in stroškov zdravniškega pregleda, v kolikor iz kakršnih koli razlogov ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama za delovno mesto voznika avtobusa. Toženec je pristopil k opravljanju izpita D kategorije in ga tudi uspešno opravil ter s toženko sklenil pogodbo o zaposlitvi (priloga A6), delovnega razmerja pri toženi stranki pa ni nastopil, ker je na zdravniškem pregledu (ta je bil po nalogu tožeče stranke opravljen istega dne po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi), bilo ugotovljeno, da zaradi zdravstvenih težav ni sposoben za voznika avtobusa.

7. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) ločuje med sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in nastopom dela1. Pogodba o zaposlitvi predstavlja pravni temelj za nastanek delovnega razmerja, sam nastop dela pa je dejanska okoliščina na katero zakon veže pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju2. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja pa se vežejo oz. nastanejo šele z dejanskim nastopom dela, ne pa že s podpisom pogodbe o zaposlitvi, ki sama po sebi glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja nima pravnega učinka. Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja se namreč začnejo uresničevati z nastopom dela.

8. Pogodbo o sofinanciranju sta pravdni stranki sklenili z namenom, da toženec opravi izpit za voznika avtobusa in se kot voznik avtobusa zaposli pri tožnici. Vrnitev stroškov sofinanciranja vozniškega izpita in stroškov zdravniškega pregleda sta s pogodbo vezali na sklenitev delovnega razmerja (točka 4 pogodbe). Izhajajoč iz takega zapisa pogodbe3 je materialno pravno zmotna presoja prvostopnega sodišča, da je zahtevek na povrnitev stroškov sofinanciranja vozniškega izpita, vezan na nastop dela toženca pri tožniku, ker sta pogodbeni stranki v pogodbi o sofinanciranju povrnitev stroškov vezali za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja. V obravnavanem primeru pa je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (priloga A6), ki je predstavljala pravno veljavni pravni temelj za nastanek delovnega razmerja. Z navedeno pogodbo je bilo med pravdnima strankama sklenjeno delovno razmerje, kot sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi dogovorili in kot to določa prvi odstavek 11. člena ZDR-1. Iz navedenega razloga tožeča stranka ni upravičena do vtoževanega plačila zaradi ne sklenitve delovnega razmerja, ker je delovno razmerje bilo sklenjeno. Do drugačne presoje tudi ne privede dejstvo, da toženec iz razloga, ker ni opravil zdravniškega pregleda za voznika avtobusa, dejansko ni nastopil dela pri tožeči stranki, ker nastopa dela ni enačiti s sklenitvijo delovnega razmerja. Z nastopom dela se le pričnejo uresničevati pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi4, delovno razmerje pa se sklene že s pogodbo o zaposlitvi.

9. Ker je bila pogodba o sklenitvi delovnega razmerja (pogodba o zaposlitvi) med pravdnima strankama sklenjena, ni materialno pravne podlage za uveljavljani povrnitveni zahtevek po določbi 4. točke pogodbe o sofinanciranju, ki povrnitev stroškov veže za primer, da ne pride do sklenitve delovnega razmerja med pogodbenima strankama, ne pa na nastop delovnega razmerja in z nastopom delovnega razmerja povezanim uresničevanjem pravic in obveznosti na podlagi opravljenega dela. Toženec pa je v skladu s pogodbo tudi opravil vozniški izpit D kategorije in tako tožeča stranka na podlagi že navedene pogodbe o sofinanciranju nima pravne podlage za povrnitev stroškov sofinanciranja vozniškega izpita.

10. Tožeča stranka je v pravdi propadla in zato je toženi stranki v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 155. člena ZPP dolžna povrniti potrebne stroške. Na podlagi navedenih določb, upoštevaje priglašene stroške tožene stranke (list. št. 144) je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 967,00 EUR pravdnih stroškov. Kot potrebne stroške je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo sestavo ugovora 200 točk, sestavo odgovora na tožbo 200 točk, obrazložen prvi pripravljalni spis 200 točk, obrazložen drugi pripravljalni spis 150 točk, zastopanje na pripravljalnem naroku 200 točk, zastopanje na naroku za glavno obravnavo 200 točk, zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo 100 točk, odsotnost pooblaščenke iz pisarne 160 točk, urnina 50 točk, kilometrina 37,00 EUR ter materialne stroške in DDV ter takso za ugovor v znesku 55,00 EUR, kar vse, upoštevaje vrednost točke 0,60 EUR, znese 967,00 EUR. Navedene stroške je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP, ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

12. Tožena stranka je s pritožbo uspela in zato tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo in je toženi stranki dolžna povrniti za 186,66 EUR (sestava pritožbe 250 točk, materialni stroški 2%, DDV 22%) potrebnih pritožbenih stroškov, kot izhaja iz izreka te sodbe.

1 S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje (prvi odstavek 11. člena ZDR-1). Pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, se začnejo uresničevati z dnem nastopa dela, dogovorjenim v pogodbi o zaposlitvi (drugi odstavek 11. člena ZDR-1). 2 Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. 3 Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ). 4 V pogodbi o zaposlitvi med pravdnima (pogodbenima) strankama ni nobenega dogovora o uveljavljanem regresnem zahtevku.