Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSK sklep I Cp 873/2006

ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.873.2006 Civilni oddelek

nujna pot ustanovitev nesorazmeren strošek
Višje sodišče v Kopru
10. julij 2007

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ki je dovolilo nujno pot po nepremičnini nasprotne udeleženke. Pritožba nasprotne udeleženke je bila zavrnjena, saj je sodišče ugotovilo, da nepremičnina predlagatelja nima potrebne povezave z javno cesto, obstoječa pot pa se uporablja na enak način kot jo uporablja nasprotna udeleženka. Sodišče je presodilo, da obremenitev ne bo nesorazmerna, saj so stroški za izgradnjo nove poti višji od obremenitve, ki jo prinaša nujna pot.
  • Ustanovitev nujne poti po tuji nepremičniniAli je mogoče ustanoviti nujno pot po nepremičnini nasprotne udeleženke, ob upoštevanju obstoječe poti in obremenitve, ki jo to prinaša?
  • Nesorazmerni stroškiAli so stroški, povezani z ustanovitvijo nujne poti, nesorazmerni v primerjavi s koristmi, ki jih prinaša predlagatelju?
  • Pravica do uporabe potiAli ima predlagatelj pravico do uporabe obstoječe poti, ki je predmet spora?
  • Upoštevanje dejanskega stanjaAli je sodišče pravilno upoštevalo dejansko stanje in vse relevantne okoliščine pri odločanju o nujni poti?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Nepremičnina nasprotne udeleženke se bo z ustanovitvijo nujne poti po že obstoječi trasi uporabljala na enak način, kot jo uporablja nasprotna udeleženka, torej za prevoze z osebnimi vozili in podobnimi vozili. Iz teh ugotovitev sledi tudi logičen sklep, da obremenitev ne bo nesorazmerna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se za potrebe nepremičnine - parc. št. 534 k.o. Š., last predlagatelja, dovoli nujna pot, in sicer pešpot in prevoz z vsemi vrstami osebnih in tovornih vozil za potrebe redne obdelave in uporabe nepremičnine - parc. št. 534 k.o. Š., po obstoječi betonirani poti z javne ceste N.-A. v smeri jugovzhoda v širini 3,5 m in dolžini v najdaljšem delu 10 m, vse v breme nepremičnine nasprotne udeleženke parc. št. 494/1 k.o. Š. Sestavni del sklepa o dovolitvi nujne poti je skica izvedenca o poteku te poti. Predlagatelju je naložilo plačilo nadomestila za dovoljeno nujno pot. Nasprotni udeleženki mora plačati 149.200,00 SIT v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je, da trpi stroške tega postopka v višini 155.777,00 SIT predlagatelj.

Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za dovolitev nujne poti zavrne, podrejeno, da ta sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Kot sestavni del pritožbe so priložene pripombe, ki jih je na izpodbijani sklep napisala sama nasprotna udeleženka. Pritožnica meni, da je sodišče izhajalo iz napačne dejanske in pravne podlage. Čeprav predlagana trasa nujne poti v naravi že obstaja in jo je predlagatelj uporabljal za dostop do nepremičnin, to za odločanje v tem postopku ni pomembno. Ni stvar tega postopka, ali bi bilo možno to traso prestaviti kam drugam in s kakšnimi stroški. Po 88. členu SPZ je odločilno le, ali obstaja možnost potne zveze po lastnem zemljišču predlagatelja in ali je taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Predlagatelj nima pravice do uporabe sporne trase poti, zato mora v tem postopku sodišče izhajati iz dejstva, da je nepremičnina nasprotne udeleženke neobremenjena, ne pa kot da odloča o tem, ali je traso poti mogoče prestaviti drugam. Tudi glede druge predpostavke, to je nesorazmernih stroškov za izdelavo nove poti, se sodišče ni opredelilo, čeprav je dokazno breme v zvezi z vzpostavitvijo nujne poti v celoti na strani predlagatelja. V tem vidi pritožba absolutno bistveno kršitev postopka iz 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP. V zvezi z mnenjem, ki ga je pridobila nasprotna udeleženka od Direkcije RS za ceste v letu 2003, pritožba meni, da gre sicer res le za mnenje, ker pa bi o priključku tudi odločala direkcija, ni razlogov, da kasneje tudi soglasja ne bi izdala. Okoliščine so se po letu 1983 bistveno spremenile, ker je prišlo do preusmeritve prometa na avtocesto, zato dejstvo, da v letih 1968, 1983 in 1996 ni Cestno podjetje N. dalo soglasja za priključek, ni pomembno. Kot razlog za ustanovitev nujne poti je sodišče prve stopnje upoštevalo dejstvo, da gravitirajo vsa vrata objekta predlagatelja na stran, kjer je ustanovilo nujno pot, ni pa pri tem upoštevalo, da je predlagateljevo dvorišče na zahodni strani široko od fasade objekta cca 7 m, da gre za peščeno utrjeno dvorišče in da je na južni strani tudi greznica, ki jo je treba prazniti, zato je potreben tudi dovoz do greznice, torej se tudi južni del zemljišča uporablja za vožnje. Sodišče je sledilo izvedencu, ki je ocenil dolžino priključka, če bi se izvajale vožnje po lastnem zemljišču predlagatelja na 60 m, pri tem pa je prezrlo, da je izvedenec to dolžino meril od garaže na skrajnem severozahodnem delu objekta in vključil v dolžino tudi celotno dolžino dvorišča ob zahodni fasadi, kjer je teren že utrjen. Hiša je dolga okoli 20 m, široka pa okoli 10, zato bi bila dolžina trase preko poti predlagateljevih nepremičnin bistveno krajša. Treba je tudi upoštevati, da se dvorišče na zahodni strani hiše, ki je utrjeno, že sedaj uporablja za vožnje do garaž. Parcela 534 je stavbna, gradbena parcela in že po svojem namenu služi kot funkcionalno zemljišče k objektu. Zato bi bila po predlagateljevi gradbeni parceli pot kvečjemu dolžine 40 m, v preostanku pa bi tekla po travniku. Teh odločilnih okoliščin sodišče ni upoštevalo. Tudi ne drži, da bi bile manipulacije med vozno površino po lastnem zemljišču in prostoru v objektu na zahodni strani predlagatelja zelo otežkočene, saj se manevriranje na zahodni strani ne bi v ničemer spremenilo. Odprtine na zahodni strani že obstajajo. Na parcelni meji med zemljišči nepravdnih strank obstoji betonski zid, ki fizično omejuje manevriranje. Premoščanje višinske razlike 80 oz. 100 cm pa ob sodobni tehnologiji tudi ni omembe vredno. Nobenega vpliva nima prostorsko zelo neugodno delovanje priključka, ker naj bi potekalo okoli in okoli objekta, saj zakon tega kriterija za vzpostavljanje nujnih poti ne določa. Sodišče je pri odločanju tehtalo zgolj stroške predlagatelja na eni strani in koristi nasprotne udeleženke z neustanovitvijo nujne poti na drugi strani, kar pa ni v skladu z določbo 88. in 89. čl. SPZ. V danem primeru ne gre za konkurenco dveh tras nujne poti, ampak samo za konkurenco izvedbe poti po lastnem zemljišču in obremenitvijo tuje nepremičnine. Strošek 1.500.000,00 SIT za dovozno pot do stanovanjske hiše z dvema garažama, zato ne more prestavljati nesorazmernega stroška. Pri odločanju sodišče ni upoštevalo izpovedbe nasprotne udeleženke, ki je povedala o slabih odnosih med udeleženci, ki bi terjali zaprtje vhoda. Povedala je tudi o tem, da vodi pot mimo njene hiše, pred katero radi postavijo mizo in se tam zadržujejo ter jih zato zelo moti, da vozijo mimo avtomobili predlagatelja. Predlagatelji imajo tri avtomobile, zato gre za znatno oviranje. Iz priloženih spisov je razvidno, da sta nasprotna udeleženka in predlagatelj oz. njegov pravni prednik v sporu že 23 let. Z izpodbijanim sklepom je sodišče poseglo v ustavno pravico nasprotne udeleženke do zasebne lastnine. Nasprotna udeleženka pa v pripombah na sklep, ki je priložen pritožbi pooblaščenke, še enkrat povzema vse okoliščine, ki po njenem mnenju ne utemeljujejo ustanovitev nujne poti po njeni nepremičnini.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbenim navedbam, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne dejanske in pravne podlage, ni mogoče pritrditi, še manj, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP. Materialnopravno podlago sta za odločanje v tem postopku predstavljali določbi 88. in 89. čl. Zakona o nepravdnem postopku. Po 88. členu SPZ sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno rabo potrebne povezave z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. 89. člen SPZ pa določa, da dovoli sodišče nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala. Nujno pot pa določi tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina. V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje izhajalo pri ugotavljanju odločilnih dejstev iz te pravne podlage.

Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da nepremičnina predlagatelja nima za redno rabo potrebne povezave z javno potjo. V naravi sicer obstaja takšna pot in se je dejansko tudi uporabljala za predlagateljevo nepremičnino, vendar pravice do uporabe te poti predlagatelj nima, saj je celo nasprotno, s pravnomočno sodno odločbo predlagatelju prepovedano to pot uporabljati, ker se je v predhodnih pravdnih postopkih ugotovilo, da je imel predlagateljev prednik dogovorjeno z lastnico sosednje nepremičnine osebno služnost, ne pa stvarno služnost. Dejstvo pa je, da pot v naravi obstaja in to dejstvo je sodišče prve stopnje pri odločanju utemeljeno upoštevalo glede na določbo 89. člena SPZ. Na ogledu in s pomočjo izvedenca je ugotovilo, da je že sedanji priključek primeren za potrebe dveh stavbnih enot. Nepremičnina nasprotne udeleženke se bo z ustanovitvijo nujne poti po že obstoječi trasi uporabljala na enak način, kot jo uporablja nasprotna udeleženka, torej za prevoze z osebnimi vozili in podobnimi vozili. Iz teh ugotovitev sledi tudi logičen sklep, da obremenitev ne bo nesorazmerna.

Neutemeljen pa je tudi očitek, da nujne poti sodišče ne bi smelo dovoliti zato, ker stroški poti, ki bi jo predlagatelj lahko izvedel po svoji nepremičnini tega ne opravičujejo. Za presojo pravnega standarda nesorazmernih stroškov iz 88. člena SPZ ni bistven samo približno ocenjen znesek, ki bi bil potreben, da se zgradi vozna površina po nepremičnini predlagatelja, ampak je za presojo teh okoliščin pomembna tudi primerjava škode, ki nastane z ustanovitvijo nujne poti lastniku nepremičnine, preko katere naj nujna pot poteka in koristi, ki bi z ustanovitvijo nujne poti nastala za gospodujočo nepremičnino. Vsekakor škoda ne sme presegati te koristi in ko je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru tehtalo oba nasproti si stoječa interesa nepremičnin, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča prišlo do utemeljenega sklepa, da je ustanovitev nujne poti preko nepremičnine nasprotne udeleženke smiselna. Pri presoji teh okoliščin je sodišče utemeljeno izhajalo iz dejstva, da po trasi te poti že dalj časa poteka promet in da zaradi koriščenja tega dela nepremičnina nasprotne udeleženke ni bistveno bolj prizadeta, če se uporablja za dve ali samo za eno stavbno enoto. Dolžina poti preko nepremičnine nasprotne udeleženke je 10 m. Če bi predlagatelj moral zgraditi za dostop do svoje nepremičnine pot po lastni nepremičnini, pa bi bila ta pot dolga 60 m. Pritožbene navedbe, v katerih se oporeka tej dolžini, niso takšne, da bi omajale ugotovitev o potrebni dolžini poti, če bi se pot delala po nepremičnini predlagatelja, saj je to dolžino izračunal izvedenec in ugotovilo sodišče na ogledu. Pot bi tekla povsem okoli hiše in potrebno bi bilo izvesti cestni dostop do obstoječih garaž. Celotna površina zemljišča potrebnega za takšen priključek bi znašala kar 200 m2. Če se ta površina primerja s površino, ki jo zaseda trasa nujne poti 20 m2 in če se upoštevajo še ostale okoliščine, iz katerih izhaja, da bi moral predlagatelj za izgradnjo novega priključka premostiti še višinsko razliko 80 do 80 cm, da pa bi že obstoječo traso predlagatelj uporabljal za isti namen, kot jo uporablja že nasprotna udeleženka, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico nasprotne udeleženke, ko je sodišče določilo nujno pot po trasi že obstoječe poti. Sodišče prve stopnje je upoštevalo pri odločanju vse okoliščine, ki jih izpostavlja pritožba in nanje prepričljivo in logično odgovorilo, tako da tudi z vsemi temi argumenti v izpodbijanem sklepu pritožbeno sodišče v celoti strinja. Tako je že upoštevalo, da poteka pot mimo dvorišča nasprotne udeleženke. Na ogledu pa je ugotovilo, da gre za pot mimo dovoza v dvorišče nasprotne udeleženke in prepričalo se je, da ne gre za motnjo, ki bi presegala standard znatnega oviranja služečega zemljišča. Kot je razvidno iz skice in slik je dostop na to pot najprej iz javne površine in samo v manjšem delu poteka zatem ta pot po nepremičnini nasprotne udeleženke, zato upoštevaje je vse ugotovljene okoliščine sodišče prve stopnje utemeljeno poseglo v lastninsko pravico nasprotne udeleženke z določitvijo nujne poti v skladu z 88. čl. SPZ. Takšen poseg, ki ga ob predpostavkah iz te zakonske določbe in so bile te predpostavke v tem primeru izpolnjene, določa zakon, zato ne pomeni posega v ustavno pravico nasprotne udeleženke do zasebne lastnine, kot navaja pritožba. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. čl. ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia