Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se solastni nepremičnini udeležencev tega postopka parc. št. 224/1, vpisana v vl. št. 1935 k.o. ..., in parc. št. 225/2, vpisana v vl. št. 2967 k.o. ..., razdružita s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev udeležencev tega postopka. Nadalje je sklenilo, da vsak udeleženec tega postopka nosi svoje stroške postopka, skupne stroške postopka v znesku 471,25 EUR pa nosijo udeleženci v skladu s svojimi solastniškimi deleži. Nasprotni udeleženci so tako dolžni povrniti predlagateljici sorazmerni del skupnih stroškov, in sicer prva nasprotna udeleženka 135,48 EUR, druga nasprotna udeleženka 94,25 EUR ter tretji nasprotni udeleženec 164,94 EUR.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje prva nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da ni nobenega razloga, da sodišče ne bi dovolilo vsaj delne fizične delitve solastnih nepremičnin na način, kot ga je predlagala, in sicer, da bi ona ostala v prvem nadstropju stanovanjske hiše, ki ga uporablja kot svoje stanovanje, ostali udeleženci postopka pa bi si razdelili pritličje stanovanjske hiše ali pa bi se pritličje stanovanjske hiše prodalo, izkupiček od prodaje pa bi se razdelil med ostale udeležence. Pri tem tudi ne bi bili potrebni znatni stroški, saj bi bilo potrebno vgraditi le nova vhodna vrata. Nadalje meni, da nestrinjanje ostalih udeležencev z njenim predlogom ne more biti razlog, da sodišče predloga ne bi moglo sprejeti, še zlasti zato, ker ima upravičen interes, da se ji dodeli to stanovanje.
Preostali udeleženci na vročeno pritožbo niso odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/08, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP - Ur. l. SRS, št. 30/86 s spremembami).
Pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Na podlagi postopka, ki ga je izvedlo sodišče prve stopnje, je glede delitve udeležencem solastnih nepremičnin mogoče sprejeti le takšno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, in sicer, da se opravi civilna delitev, kar pomeni, da se stvar proda in kupnina razdeli med udeležence oziroma solastnike. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa v zvezi z načinom delitve solastnih nepremičnin sicer zmotno sklicevalo na določila 122. in 1. odstavka 123. člena ZNP, ki so bila razveljavljena z 273. členom Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/02; v nadaljevanju SPZ). Način delitve solastnih nepremičnin je namreč (sedaj) predpisan v 70. členu SPZ. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da navedena zmotna uporaba predpisa ni v ničemer vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve, saj so določila 70. člena SPZ smiselno enaka razveljavljenim določilom ZNP o načinu delitve stvari v solastnini. Odločitev sodišča prve stopnje tako temelji na 4. odstavku 70. člena SPZ, v skladu s katerim sodišče v primeru, da fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, odloči, naj se stvar proda in kupnina razdeli (civilna delitev). Civilna delitev pride torej v poštev šele, če je ugotovljeno, da fizična delitev, upoštevaje navedeno zakonsko določilo, ni mogoča. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega ni mogoče naložiti. Iz izvedenega dokaznega postopka oziroma iz izvedenskega mnenja sodnega izvedenca za gradbeništvo S.M. izhaja, da predmetnih solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov, saj sta v stanovanjski hiši le dve ločeni funkcionalni stanovanjski enoti (v pritličju in v prvem nadstropju), solastniki pa so štirje. Razlogi za nastanek znatnih stroškov so natančneje navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zato jih pritožbeno sodišče ne ponavlja. Navedeno torej utemeljuje civilno delitev udeležencem tega postopka solastne nepremičnine.
Pritožnica v pritožbi vztraja pri že pred sodiščem prve stopnje predlaganem načinu delitve, in sicer da bi dobila v naravi stanovanje v prvem nadstropju hiše, preostali udeleženci pa bi si razdelili preostanek solastnih nepremičnin, bodisi fizično bodisi civilno. Udeleženci sicer lahko sporazumno določijo način delitve solastnih nepremičnin (1. odstavek 70. člena SPZ), vendar pa v tej nepravdni zadevi ni bilo soglasja preostalih udeležencev za s strani pritožnice predlagano delitev. Predlagateljica je namreč na naroku dne 21.5.2008 temu izrecno nasprotovala. Pritožnica, ki si očitno želi stanovanje v prvem nadstropju solastne hiše, pa tudi ni predlagala, da bi namesto prodaje solastnih nepremičnin le-te v celoti pripadle njej, ona pa bi izplačala preostale solastnike, kot je to predpisano v 5. odstavku 70. člena SPZ.
Glede na vse navedeno in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom ZNP pazi po uradni dolžnosti, je v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.