Jedro

Elaborat v ničemer ne prejudicira lastninskih vprašanj, ki se bodo reševala v nadaljevanju postopka vzpostavitve etažne lastnine, po potrebi (in dokončno) pa tudi v pravdi.

V pravni teoriji in sodni praksi ni dvoma, da je mogoče postaviti stvarnopravni zahtevek tudi glede dela nepremičnine, nakar se tekom pravde oblikuje in evidentira nova parcela, ki je nato predmet odločitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta elaborat za vpis stavbe ... in posameznih delov stavbe v kataster stavb z dne 20. 2. 2019 ter elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnega postopka z dne 13. 2. 2019 primerna strokovna podlaga [za vpis v kataster stavb].

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožujejo 1., 5., 6., 7., 8., 9., 11. in 12. nasprotni udeleženec, ki med drugim navajajo, da je v izvedenskem poročilu posamezni del stavbe št. 1 prikazan napačno, da je izvedenka v ta del vključila stopnice iz medetaže in hodnik, ki tja ne spadajo, saj gre za ločene dele – skupne dele stavbe. S tem je onemogočeno ali vsaj bistveno oteženo uveljavljanje zahtevkov v zvezi s temi skupnimi deli v pravdi.

3. Na pritožbo so odgovorili predlagateljica in 13. nasprotni udeleženec, pa tudi 9. nasprotna udeleženka A. A., v katere imenu je sicer odvetnik B. B. tudi vložil pritožbo. Vsi smiselno predlagajo zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pooblaščenec – odvetnik B. B. je vložil pritožbo tudi v imenu 9. nasprotne udeleženke A. A. V odgovoru na pritožbo z dne 16. 3. 2020 pa A. A. izrecno izjavlja, da je sporni elaborat primerna podlaga za vpis stavbe in posameznih delov stavbe v kataster, kar kaže, da je volja 9. nasprotne udeleženke v nasprotju z voljo, ki jo je v njenem imenu izrazil njen pooblaščenec v pritožbi, kar izrecno izpostavlja predlagateljica v svojem odgovoru na pritožbo. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odvetnik imel pooblastilo A. A. (priloga B6) tudi za vložitev pravnega sredstva. A. A. bi lahko, če se s pritožbo svojega pooblaščenca ne strinja, le-to umaknila, vendar tega ni naredila, zato je pritožbeno sodišče tudi njeno pritožbo vsebinsko obravnavalo.

6. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo še navaja, da tudi 5. nasprotna udeleženka C. C. ne nasprotuje izpodbijanemu sklepu, kar naj bi izhajalo iz njene izjave z dne 8. 1. 2020. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da četudi je C. C. v izjavi z dne 8. 1. 2020 soglašala z elaboratom (in bi torej po logiki stvari morala soglašati tudi z izpodbijanim sklepom), to še ne pomeni, da se je s to izjavo tudi odpovedala pravici do pritožbe zoper sklep, ki je bil izdan pozneje. Zato je sodišče druge stopnje njeno pritožbo vsebinsko obravnavalo.

7. Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev in ni zagrešilo niti izrecno uveljavljanih niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku2) kršitev.

8. Pritožba sicer pravilno opozarja, da nosi elaborat (v nogi na desni strani vsake strani) datum 27. 2. 2019, v sklepu pa je govora o elaboratu z dne 20. 2. 2019, vendar ne more biti dvoma, za kateri elaborat gre, torej je zapis datuma v izreku in 8. točki obrazložitve le očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi s popravnim sklepom (328. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Jedro pritožbenih navedb je, da bi moral biti prostor, ki je v elaboratu vrisan kot posamezni del št. 1, vrisan kot dva ločena dela in sicer del, ki v naravi predstavlja poslovne prostore in del, za katerega pritožniki trdijo, da je skupni del stavbe (hodnik in stopnice). Iz pritožbe in odgovora na pritožbo je razvidno, da je med strankami spor o lastništvu teh prostorov.

10. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je predmet izpodbijanega sklepa le ugotovitev, da je elaborat, ki ga je izdelala izvedenka geodetske stroke D. D., primerna strokovna podlaga za evidentiranje stavbe v katastru. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je elaborat izdelan v skladu s pravili stroke in veljavno zakonodajo, pri čemer se je izrecno sklicevalo na Pravilnik o vpisih v kataster stavb.3 Pritožba te ugotovitve sploh ne napada obrazloženo; ne zatrjuje, da bi bili ključni podatki o stavbi (npr. površina, koordinate, višina, število etaž, parcelna številka – primerjaj 2. do 6. člen Pravilnika) napačni ali da elaborat ne bi izpolnjeval tehničnih in vsebinskih pogojev iz 10. in 21. člena Pravilnika.

11. Elaborat za vpis stavbe in posameznih delov v kataster je osnova, okvir oziroma ogrodje, na podlagi katerega bo sodišče v nadaljevanju vodilo postopek vzpostavitve etažne lastnine v skladu s pravili Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča.4 Zato elaborat v ničemer ne prejudicira lastninskih vprašanj, ki se bodo reševala v nadaljevanju postopka vzpostavitve etažne lastnine, po potrebi (in dokončno) pa tudi v pravdi. Zato so neupoštevne vse navedbe pritožbe in odgovora, ki se tičejo vprašanj lastništva spornih posameznih delov stavbe in pritožbeno sodišče nanje ne bo odgovarjalo.5

12. Tudi če bi držalo, kar navaja pritožba, da je del enega od v elaboratu evidentiranih posameznih delov (št. 1) dejansko skupni del stavbe, to še ne pomeni, da elaborat ni primerna podlaga za vpis v kataster. Ne držijo pritožbene navedbe, da bi bilo z elaboratom že prejudicialno odločeno o lastništvu posameznih delov stavbe (ali o statusu – posamezni ali skupni del), saj, kot že povedano, je elaborat le tehnična podlaga za vpis v kataster, medtem ko se bo vprašanje lastništva posameznih delov stavbe, tudi spornega dela št. 1, reševalo v nadaljevanju postopka (in morda tudi v pravdi). Ker ne z izpodbijanim sklepom ne z elaboratom še ni odločeno nič o lastništvu posameznih delov stavbe, so neutemeljene pritožbene navedbe, da so se »k posameznemu delu posameznega lastnika pripisali skupni deli stavbe,« da bo s sklepom pravnomočno odločeno o tem, da sta stopnišče in hodnik sestavni del posameznega dela št. 1, da glede na obstoječe poročilo izvedenke ne bo mogoče izpodbijati odločitve sodišča glede lastništva tega dela itd. 13. Tudi ne drži, da je s takim elaboratom onemogočeno ali bistveno oteženo uveljavljanje zahtevkov v morebitni pravdi in da ne bo mogoče postaviti zahtevka v zvezi s spornim stopniščem in hodnikom. V pravni teoriji in sodni praksi ni dvoma, da je mogoče postaviti stvarnopravni zahtevek tudi glede dela nepremičnine, nakar se tekom pravde oblikuje in evidentira nova parcela, ki je nato predmet odločitve.6

14. Glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba nasprotnih udeležencev pa ni utemeljena, zato jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 3 Uradni list RS, št. 73/2012, 87/2014 in 66/2016, v nadaljevanju Pravilnik. 4 Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1. 5 Primerjaj npr. sklepe VSL II Cp 111/2020, I Cp 269/2019 in I Cp 2357/2018. 6 Primerjaj npr. sklep VSRS II Ips 328/2010, sklep VSL II Cp 837/2017 in sodbo VSL I Cp 445/2019.