Up-27/96

22. maj 1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe S.L. iz M., ki jo zastopa N.G., odvetnik v M. na seji senata dne 22. maja 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba S.L. zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 2/95 z dne 24/10-1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Ustavna pritožba ponavlja stališče, ki ga je pritožnica zavzemala že v rednem sodnem postopku: sodišče bi moralo dovoliti obnovo postopka, ker strokovna komisija, ki je ugotovila njeno nesposobnost za opravljanje dela na prvotnem delovnem mestu, ni bila prav sestavljena, kar se je ugotovilo šele kasneje. Po stališču pritožnice je nemoralno in nepravično njej naprtiti posledice tega, da za napačno sestavo komisije ni vedela, pač pa bi to moralo ugotoviti sodišče združenega dela. Ona je to dejstvo, kot zatrjuje, uveljavljala s predlogom za obnovo postopka, in sodišča vseh treh stopenj so glede tega zavzela napačno pravno stališče.

2.S sodbo, ki jo pritožnica izpodbija, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo, ker je ugotovilo, da ni revizijskega razloga: kar uveljavlja stranka, je namreč v bistvu ponovljena kritika pravnomočno ugotovljenega dejanskega stanu, kar pa ne upravičuje revizije.

3.Po zatrjevanju pritožnice sta ji s tako sodbo Vrhovnega sodišča kršeni ustavni pravici do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Predlaga, naj Ustavno sodišče to sodbo tako spremeni, da njenim zahtevkom v celoti ugodi.

B.

4.Presoja o tem, ali je revizijski razlog podan, je sestavni del uporabe procesnega oziroma materialnega prava in pripada sodišču. Ni stvar Ustavnega sodišča, da bi preverjalo pravilnost uporabe prava v rednem sodstvu. Ustavno sodišče sme preizkusiti izpodbijano sodbo le glede tega, ali je bila z njo kršena katera od človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar to zatrjuje pritožnik.

5.V čem naj bi izpodbijana sodba pritožnici kršila pravico do enakosti pred zakonom, ni videti in pritožnica tega tudi ne pojasni; nezadovoljnosti z izrekom sodbe še ni mogoče šteti za argument o kršenju omenjene pravice.

6.Očitno pa je tudi, da ni bila kršena pravica do pravnega sredstva: tej pravici je bilo zadoščeno s pritožbo zoper sklep prvega sodišča, s katerim je zavrnilo predlog za obnovo postopka.

7.V obravnavanem primeru očitno ne gre za očitano kršitev človekovih pravic ali svoboščin z izpodbijanim posamičnim aktom. Zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu v sestavi: predsednik mag. Janez Snoj in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj