- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC Sklep II Ip 24/2025
ECLI:SI:VSCE:2025:II.IP.24.2025 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Iz stališča VS RS je mogoče izpeljati zaključek, da je vložitev predloga za izvršbo zoper delodajalca po 134. členu ZIZ in nastali stroški utemeljenega ugovora v vsakem primeru rizik upnika, ne glede na to ali je pred tem opravljal kakšne poizvedbe ali je imel informacije o razlogih za neizvrševanje sklepa o izvršbi.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišče prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka.
II.Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep z dne 17. 10. 2024 in ustavilo izvršilni postopek (I. točka izreka). Upniku je naložilo, da mora v osmih dneh povrniti dolžniku 204,33 EUR stroškov izvršilnega postopka (II. točka izreka). Upoštevaje pravni interes dolžnika glede stroškovnega dela je odločilo o ugovoru, pri čemer je glede na odločitev odpadla potreba po odločanju o umiku predloga. Ker je dolžnik uspel z ugovorom, ima pravico do povračila stroškov. Navajanje upnika, da dolžnik kot delodajalec ni izpolnil svojih obveznosti po 133.a členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ; kolikor bi takoj po prejemu sklepa o dovolitvi izvršbe sporočil, da delavka ne prejema rubljivih prejemkov, upnik ne bi vložil predloga), ne vpliva na odločitev v zvezi s stroškovnim bremenom. Za odločitev ni pravno pomembno zakaj je upnik vložil predlog za izvršbo in kaj mu je bilo tedaj (ne)znano, temveč je bistveno ali in v kolikšni meri je dolžnik z ugovorom uspel (sklep VSL II Ip 4262/2015).
2.Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da ko je na podlagi ugovora ugotovil, da delodajalec ni mogel ničesar odtegniti od plače dolžnice in je zaradi naknadno pridobljenih dokazov ter dejstev predlagal ustavitev postopka, pravna podlaga za odločitev o stroških ne more biti načelo uspeha, temveč specialen predpis šesti odstavek 38. člena ZIZ. Ne strinja se s stališčem VSL II Ip 4262/2015, takšna sodna praksa gre v napačno smer. Že v ugovornem postopku je pojasnil, da predloga po 134. členu ZIZ ne bi vlagal kolikor bi bil seznanjen z dejstvi, da delodajalec ne more ničesar odtegniti dolžnici od plače, saj je zaposlena zgolj za pet ur na teden. Upnik je ob odsotnosti dokazil delodajalca sklepal, da je zaposlena za polni delovni čas, saj je takšen način sklenitve pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) pravilo in da je dolžnik skladno s 131. členom ZDR-1 dolžnici najkasneje do 1. julija izplačal regres za letni dopust najmanj v višini minimalne bruto plače, ki je v letu 2023 znašala 1.203,36 EUR, v letu 2024 pa 1.253,90 EUR. Utemeljenost delodajalčevega ugovora ne more biti povezana z ugotovitvijo, da je upnik, ki ni razpolagal s podatki, delodajalcu oziroma dolžniku neutemeljeno povzročil stroške. Dolžnik bi moral takoj po prejemu sklepa o izvršbi obvestiti sodišče, da dolžnica ne prejema rubljivih prihodkov iz naslova plače, česar ni storil, kar v ugovoru potrjuje. Vsekakor bi se od dolžnika pričakovalo, da ravna s primerno skrbnostjo in se odzove, saj bi mu morale biti jasne posledice neodzivnosti. Dolžnik ni izpolnil obveznosti tudi po prejemu poziva sodišča z dne 30. 1. 2023. Ne drži, da dolžnikova pasivnost ne kaže na utemeljenost predloga po 134. členu ZIZ, ravno nasprotno. Sodišče bi moralo skladno s šestim odstavkom 38. člena ZIZ vsebinsko presoditi ali so bili stroški, ki jih je imel z vložitvijo ugovora dolžnik, neutemeljeno povzročeni s strani upnika z vložitvijo predloga po 134. členu ZIZ. Terjatev upnika do delodajalca ni samostojna in od primarne terjatve do dolžnice neodvisna terjatev, ampak izvira iz terjatve, ki jo ima upnik do primarne dolžnice, delodajalec pa je v razmerju do upnika odgovoren le, če krši svojo obveznost pravilnega izvrševanja sklepa o izvršbi. Gre za specifiko, ki jo je dolžno sodišče upoštevati pri odločitvi o stroških ugovornega postopka.
3.Dolžnik ni odgovoril na pritožbo.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Upnik neutemeljeno navaja, da sodišče pri obrazložitvi prihaja samo s seboj v nasprotje, da je napravilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da sklep o stroških nima razlogov o odločilnih dejstvih.
6.Relevantne dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje niso sporne. Upnik je vložil predlog za izvršbo zoper delodajalca prvotne dolžnice, ta je ugovarjal in dokazal, da dolžnica ni prejela mesečne plače v višini, na katero bi upnik upravičeno posegel z izvršbo, v posledici česar kot delodajalec ni bil dolžan vršiti odtegljajev od plače (7. točka obrazložitve). Upnik je sicer umaknil predlog za izvršbo v odgovoru na ugovor, vendar so pred tem nastali izpodbijani stroški ugovornega postopka. Sporna je pravilna uporaba materialnega prava glede slednjih: ali je sodišče prve stopnje v okoliščinah tega primera pravilno uporabilo načelo uspeha iz ZPP ali pa bi moralo krivdno načelo po šestem odstavku 38. člena ZIZ.
7.Upnik neutemeljeno navaja, da gre sodna praksa, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (sklep VSL II Ip 4262/2015), v napačno smer. Stališče je bilo utrjeno še z enim, novejšim primerom v sodni praksi. Obe odločbi v sodni praksi imata izvor v stali610du Vrhovnega sodi610da RS. V tem je pojasnilo, da je z dolo0dbo 6e61tega odstavka 38. 0d lena ZIZ, po kateri mora upnik dol7eniku (oziroma tretjemu) na njegovo zahtevo povrniti izvr61ilne stro1ke, ki mu jih je neutemeljeno povzro0dil, resda predviden kot izjema od na0dela uspeha tudi krivdni princip, upo1teven za odlo0danje o povrnitvi stro1kov postopka; vendar je za obravnavani primer, v katerem sodi610di prve in druge stopnje nista odlo0dali o povrnitvi takoimenovanih separatnih stro1kov, neuporaben, saj mu v izvr61ilnem postopku ni mogo0de pripisati pomena zunaj okvira simetrije s pravili odlo0danja o stro1kih v pravdnem postopku, za0drtanim z dolo0dbo 156. 0d lena ZPP. Slednje navedena zakonska dolo0dba, enako kot dolo0dba 6e61tega odstavka 38. 0d lena ZIZ, ne ukinja uspeha strank kot splo1nega merila za odlo0danje o povrnitvi stro1kov, temve0d vzporedno uvaja 1e lo0deno merilo za krivdno povzro0dene posami0dne stro1ke med postopkom "ne glede na izid" postopka. Ni pa mogo0de uporabiti krivdnega principa za odlo0danje o stro1kih vsega postopka neodvisno od njegovega izida, torej tudi v nasprotju z uspehom strank v postopku glede na njegovih izid (izjema je predvidena z dolo0dbo 157. 0d lena ZPP), in s tem nemara 1iriti dejansko podlago odlo0danja o stro1kih na ugotavljanje in vrednotno ocenjevanje tudi tistih ravnanj ali opustitev strank pred za0detkom postopka, ki so vplivala na njegov tak ali druga0den izid. Ta vpra1anja bi utegnila biti relevantna kve0djemu za ugotavljanje morebitne odgovornosti stranke "na drugi pravni podlagi".
8.Iz povzetega stali10da VS RS je mogo0de izpeljati zaklju0dek, da je vlo7eitev predloga za izvr61bo zoper delodajalca po 134. 0d lenu ZIZ in nastali stro1ki utemeljenega ugovora v vsakem primeru rizik upnika, ne glede na to ali je pred tem opravljal kak1ne poizvedbe ali je imel informacije o razlogih za neizvr1evanje sklepa o izvr1bi. Upnik se sklicuje na 0clanek v literaturi , vendar gre pri tem za teoreti0dno mo7enost kako bi lahko sodi610de odlo0dilo. Sodne prakse, ki bi mu sledila, upnik ne navaja. Sodi610de prve stopnje je pravilno nalo7eilo upniku pla0dilo stro1kov ugovornega postopka. Vi1ine konkretno ne izpodbija.
9.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kr1itev dolo0db pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodi610de druge stopnje po uradni dol7enosti (drugi odstavek 350. 0d lena ZPP v zvezi s 366. 0d lenom ZPP in 15. 0d lenom ZIZ). Zato je na podlagi 353. 0d lena ZPP v zvezi z drugo to0dko 365. 0d lena ZPP in 15. 0d lenom ZIZ zavrnilo prito7ebo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodi610de prve stopnje v izpodbijanem delu.
10.Upnik sam krije svoje stro1ke tega pritoebnega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. 0d lena ZPP v zvezi s 15. 0d lenom ZIZ).
-------------------------------
1Sklep VSL I Ip 6/2023.
2Sklep VS RS II Ips 454/2007.
3A. Drev, Izvršba po določbah 134. člena ZIZ, Pravosodni bilten 3/2017, stran 112.
Zveza:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/5, 38/6
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.