Jedro

Pri tem ima splošno gledano, stranka pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V obravnavanem primeru je to tudi račun s specifikacijo opravljenega obsega dela, saj predstavlja neposredno podlago za plačilo, ki naj ga izvede nasprotni udeleženec. Ko sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, ki je tisti, ki v skladu z zakonom tudi nosi stroške za posebno revizijo, ni vročalo navedenega računa (in prilog, ki izkazujejo količino opravljenega dela), je prekršilo njegovo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom v zvezi s popravnim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan plačati posebnemu revizorju E. d. o. o., stroške posebne revizije v skupni višini 122.000,00 EUR, na podlagi računa števila 013403 z dne 20. 2. 2020 (I. točka izreka), da bo znesek 70.000,00 EUR posebnemu revizorju izplačan iz predujma (šifra 804102), ki ga je nasprotni udeleženec že založil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, preostanek v višini 52.000,00 EUR pa je nasprotni udeleženec dolžan založiti kot predujem na račun pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in sodišču poslati dokazilo o nakazilu, v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude do dne plačila (II. točka izreka), če nasprotni udeleženec predujma ne bo založil, ga bo sodišče izterjalo po uradni dolžnosti, pritožba pa ne zadrži izvršbe (III. točka izreka).

2. Zoper sklep v celoti se pritožuje nasprotni udeleženec, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da posebni revizor ni upravičen do nikakršnega plačila, nasprotni udeleženec ni dolžan založiti dodatnega predujma, celotni že plačani predujem pa se nasprotnemu udeležencu vrne, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

3. Predlagatelj ter posebni revizor E., d. o. o., sta na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila. Pritožbi v celoti nasprotujeta in pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Predlagatelj zahteva tudi povračilo stroškov za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj je delničar nasprotnega udeleženca, in sicer je imetnik 743.170 delnic nasprotnega udeleženca, kar predstavlja 12,24% osnovnega kapitala nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je na njegov predlog, ki ga je podal na podlagi drugega odstavka 318. člena ZGD-1, s pravnomočnim sklepom z dne 30. 5. 2019, za posebnega revizorja zaradi preveritve vodenja posameznih poslov nasprotnega udeleženca v zadnjih petih letih, ki so v sklepu posebej opredeljeni, imenovalo družbo E., d. o. o. (v nadaljevanju posebni revizor). Posebni revizor je sodišču Posebno revizorjevo poročilo (C 1) posredoval (izročil) z vlogo z dne 14. 2. 2020, en izvod je posredoval tudi neposredno nasprotnemu udeležencu. Dne 21. 2. 2020 je bil sodišču s strani posebnega revizorja posredovan še račun št. 013403 z dne 20. 2. 2020 v višini 100.000,00 EUR, skupaj z 22% DDV torej 122.000,00 EUR (r. 30) za opravljeno delo posebnega revizorja v tem postopku. Računu je bil priložen tudi pregled opravljenih ur in pregled materialnih stroškov (C 2 do C 16). Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi posebni revizor račun s prilogami posredoval tudi nasprotnemu udeležencu.

6. Primarni pritožbeni očitek je, da izpodbijani sklep ni obrazložen (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ter da je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pritožnikovo pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je odločilo o stroških posebnega revizorja, pri čemer ni pojasnilo kakšna naj bi bila višina zneska v računu št. 013403 z dne 20. 2. 2020, do vsebine računa se ni opredelilo, navedeni račun pa izpodbijanemu sklepu tudi ni bil priložen niti pritožniku ni bil nikoli vročen kakor koli drugače ali prej, s čimer je prvostopenjsko sodišče pritožniku preprečilo, da bi se o listini sploh lahko izrekel, hkrati pa prvostopenjsko sodišče vsebine listine v izpodbijanem sklepu sploh ni povzelo.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških posebnega revizorja v skladu z določbo 321. člena ZGD-1, iz katere izhaja, da ima posebni revizor pravico do povrnitve stroškov in plačila za svoje delo, stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja in stroške za delo posebnega revizorja pa krije družba. Iz drugega odstavka istega člena nadalje izhaja, da če posebnega revizorja imenuje sodišče, odloča o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja sodišče. Zakon torej loči med stroški (tega nepravnega) postopka in stroški za delo posebnega revizorja. Ko odloča sodišče o stroških za delo posebnega revizorja (za kar gre v konkretnem primeru) ne gre torej za postransko odločitev o stroških nepravdnega postopka, ko bi se račun lahko enačil s stroškovnikom, temveč gre za odločitev o glavni stvari. Odločitev sodišča prve stopnje o stroških za delo posebnega revizorja temelji prav na računu št. 013403 z dne 20. 2. 2020, ki ga je sodišču za delo izročil posebni revizor, vendar ta nasprotnemu udeležencu (niti predlagatelju) kot izhaja iz spisa ni bil nikoli vročen - niti pred odločitvijo iz izpodbijanega sklepa niti hkrati z izpodbijanim sklepom. Iz navedb nasprotnega udeleženca iz njegovih pripravljalnih vlog izhaja, da je prejel le vmesni obračun stroškov v višini 57.064,98 EUR brez DDV, za delo opravljeno do 3. 1. 2020, kar pa ni bila podlaga (vsaj ne v celoti) za odločitev iz izpodbijanega sklepa.

8. Eden od pomembnejših elementov pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) je pravica do izjave v postopku. Bistven predpogoj za uresničevanje pravice do izjave v postopku je pravica do informacije, ki je stranka v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Najpomembnejši procesni institut, ki služi uresničevanju pravice do informacije, je vročanje. Namen vročanja je omogočiti in zagotoviti, da bo udeleženec postopka seznanjen s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča ter da bo temu primerno lahko pripravil svojo obrambo. Pri tem ima splošno gledano, stranka pravico, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča1. V obravnavanem primeru je to tudi račun s specifikacijo opravljenega obsega dela, saj predstavlja neposredno podlago za plačilo, ki naj ga izvede nasprotni udeleženec.

9. Ko sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu, ki je tisti, ki v skladu z zakonom tudi nosi stroške za posebno revizijo (prvi odstavek 321. člena ZGD-1), ni vročalo navedenega računa (in prilog, ki izkazujejo količino opravljenega dela; C 2 do C 16), je prekršilo njegovo pravico do izjave, s čimer je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 10. Višje sodišče je zaradi navedenega pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, izpodbijani sklep v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Posledično utemeljenosti ostalih uveljavljenih pritožbenih očitkov ni presojalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. V novem postopku naj sodišče prve stopnje pred ponovno odločitvijo o stroških za delo posebnega revizorja, prejeti račun št. 013403 z dne 20. 2. 2020 (r. 30) skupaj s prilogami (C2 do C16), vroča udeležencem tega postopka, predvsem nasprotnemu udeležencu, ki je dejanski zavezanec za plačilo po računu, da se bo imel možnost seznaniti z njim in opredeliti do upravičenosti posebnega revizorja do plačila, svojo novo odločitev o povračilu stroškov pa naj sodišče prve stopnje v novem postopku obrazloži bolj podrobno, predvsem z vidika višjega zneska plačila kot izhaja iz sklepa z dne 30. 5. 2019, pri tem pa naj v razlogih sklepa odgovori tudi na dolžnikove pritožbene trditve in pravna naziranja.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-419/10 z dne 2. 12. 2010, 7. točka.