Jedro

Za odlog izvršbe po prvem odst. 71. čl. ZIZ zadostuje, da poleg izkazane verjetnosti nastanka znatnejše škode, izpolnjen eden izmed določenih zakonskih pogojev iz 1. do 8. točke, med njimi torej tudi, da je dolžnik vložil ugovor, pri čemer pa citirano zakonsko določilo ne zahteva, da bi v primerih, ko kot izvršilni naslov nastopa arbitražna odločba, bilo potrebno upoštevati zgolj v 3. tč. citiranega člena določen zakonski pogoj vložitve tožbe za razveljavitev te arbitražne odločbe. Če je upnik tuja pravna oseba v likvidaciji, je s tem izkazana verjetnost, da bi dolžnik z izvršbo, ki predstavlja plačilo visokega denarnega zneska, lahko pretrpel znatnejšo škodo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na predlog dolžnikov izvršbo, dovoljeno s sklepom naslovnega sodišča, opr. št. Ig ... z dne 5.11.1998, v celoti odložilo do pravnomočne odločitve v ugovornem postopku.

Zoper sklep o odlogu se pritožuje upnik in predlaga, da se pritožbi ugodi tako, da se izpodbijani sklep o odlogu izvršbe v celoti razveljavi, podrejeno pa odloži za dobo treh mesecev ter dolžnikoma naloži, da položita primerno varščino.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali delno odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo in je hkrati podan eden od zakonskih pogojev, določenih v 1. do 8. tč. prvega odst. citiranega člena. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu zaključuje, da ni sporno, da bi glede na višino zneska in dejstvo, da je upnik tuja gospodarska družba v postopku likvidacije, bilo povračilo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi realiziranega plačila v primeru, da bi se izvršba tekom postopka izkazala za neutemeljeno, vsaj otežkočeno, če ne vprašljivo. Pritožbeni razlog, da zgolj nastanek škode zaradi eventuelne izvršbe ne predstavlja pravno priznane oblike škode, tako ni utemeljen, saj sodišče prve stopnje svojih zaključkov glede obstoja znatnejše škode ni oprlo zgolj na eventuelno izvršbo in prenosom dolžnikovih denarnih sredstev z žiro računa dolžnikov pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, temveč tudi na druge okoliščine, ki sta jih dolžnika za verjetne izkazala že v predlogu za odlog izvršbe, torej zlasti tudi na dejstvo, da je upnik tuja družba v postopku likvidacije. Na podlagi tega je sodišče nato utemeljeno zaključilo, da bi bilo morebitno povračilo realiziranega plačila vsaj otežkočeno, če ne povsem onemogočeno.

Utemeljene niso tudi pritožnikove navedbe, da zgolj izkazana vložitev ugovora v danem primeru za odlog ne zadostuje in da bi dolžnika morala, da bi zadostila zahtevam določila 71. čl. ZIZ za odlog izvršbe, vložiti tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba. Za odlog izvršbe po prvem odst. 71. čl. ZIZ zadostuje namreč, da je, poleg izkazane verjetnosti nastanka znatnejše škode, izpolnjen eden izmed določenih zakonskih pogojev iz 1. od 8. točke, med njimi torej tudi, da je dolžnik vložil ugovor (5. tč. prvega odst. 71. čl. ZIZ). Pri tem citirano zakonsko določilo ne zahteva, da bi v primerih, ko kot izvršilni naslov nastopa arbitražna odločba, bilo potrebno upoštevati zgolj v 3. točki citiranega člena določen zakonski pogoj vložitve tožbe za razveljavitev te arbitražne odločbe.

Pritožbeno sodišče je presojalo tudi navedbe pritožnika, s katerimi trdi, da bi do odloga izvršbe v konkretnem primeru lahko prišlo samo na podlagi uporabe določila drugega odst. 71. čl. ZIZ, ki določa, da sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno glede na izkazano verjetnost nastanka škode in izpolnjen zakonski pogoj vloženega ugovora predlogu za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve v ugovornem postopku, pri tem pa tudi pravilno uporabilo določilo prvega odst. 74. čl. ZIZ, ki določa, da v kolikor je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil pravno sredstvo, odlog izvršbe traja do konca postopka o pravnem sredstvu. Nedvomno namreč ugovor zoper sklep o izvršbi predstavlja pravno sredstvo v postopku izvršbe, zato je sodišče prve stopnje pravilno izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve v ugovornem postopku.

Ni utemeljen tudi pogoj pologa varščine, ki ga pritožnik postavlja v primeru, da sodišče pritožbi ne bi ugodilo in izpodbijanega sklepa o odlogu izvršbe ne bi razveljavilo. Ob odlogu izvršbe sodišče določi varščino po določilu tretjega odst. 71. čl. ZIZ glede na okoliščine primera in varščina tako ni obvezna. Pritožnik varščine tudi ni predlagal pred izdajo izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče tako nima pomislekov v odločitev sodišča prve stopnje, ko v izpodbijanem sklepu kot pogoja za odlog izvršbe ni postavilo tudi pologa varščine.

Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, zato je skladno z določilom 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.