Jedro

Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zgolj pavšalne pritožbene trditve o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa niso z ničemer izkazane, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti, zaradi česar obstajajo zgolj na špekulativni ravni.

Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi.

Sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne in je bil izdan po vložitvi obtožbe, se lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo.

Izrek

Pritožba zagovornikov obtožene A. A. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom V K 19481/2012 z dne 16. 5. 2017 kot neutemeljen zavrnilo predlog zagovornikov obtožene A. A. in predlog zagovornice obtoženega B. B. za izločitev izvedenskega mnenja z dne 31. 10. 2013 in sodnega izvedenca C. C. 2. Zoper navedeni sklep so pritožbo vložili zagovorniki obtožene A. A. zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izloči izvedensko mnenje z dne 31. 10. 2013 in na podlagi mnenja izvedene in pridobljene listine iz kazenskega spisa ter izloči C. C. iz navedenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožniki zatrjujejo, da obtožba zoper obtoženko temelji na nezakonito in nepravilno pridobljenih dokazih, na katerih ne sme temeljiti sodba ali druga odločba o kazenskem postopku, saj obtožena A. A. v davčnih in inšpekcijskih postopkih sploh ni sodelovala kot zakonita zastopnica družbe D. d.o.o. Zatrjujejo tudi, da so izvedensko mnenje izvedenca E. E. (prav: C. C.), dopolnitve le-tega in pričanje F. F. nezakoniti dokazi.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniki spregledajo, da je zoper A. A. vložena neposredna in že pravnomočna obtožnica, kar pravilno zaključuje že izpodbijani sklep, ki tehtno obrazloži tudi, da v času izdelave izvedenskega mnenja obtoženka ni imela statusa stranke v postopku in torej njene pravice v postopku tudi niso mogle biti kršene. Glede na okoliščino, da obtoženka v davčnem postopku sploh ni sodelovala, ni jasno, čemu se pritožba sklicuje na zadevo Saunders proti Združenemu kraljestvu pri Evropskem sodišču za človekove pravice, saj slednjega ne pojasni, prav tako pa tudi ne pojasni, na kakšen način naj bi ji bil kršen niz ustavnih pravic (enako varstvo pravic, pravica do sodnega varstva, domneva nedolžnosti) ter v čem bi bila s tem v zvezi izkazana nezakonitost izvedenskega mnenja, zato se pritožbeno sodišče do takšnega zatrjevanja tudi ne more opredeliti. Da sodišče lahko opravi presojo zakonitosti dokazov je potrebno zatrjevati kršitev povsem določene ustavne pravice obtoženke in to utemeljiti oziroma navesti in utemeljiti kršitev povsem določene norme kazenskega postopka, za kar zakon določa posledico, navedeno v drugem odstavku 18. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožniki slednjega niso navedli in tudi v pritožbi zgolj ponavljajo svoja stališča, navedena v predlogu za izločitev dokazov, do česar pa se je sodišče prve stopnje izčrpno opredelilo in predlog zagovornikov obtoženke tudi utemeljeno zavrnilo.

6. Glede izvedenskega mnenja izvedenca C. C. pritožba zatrjuje, da izvedenec ni natančno navedel, katero dokumentacijo je uporabil. Je pa po stališču pritožnikov izvedensko mnenje nezakonit dokaz tudi zato, ker je izvedenec uporabil dokumentacijo, ki je bila na službenem računalniku davčnega inšpektorja F. F. v Excel tabeli, torej v programu, ki omogoča prosto spreminjanje podatkov in posredovanje le-teh, saj gre za občutljive podatke, ki niso pravilno hranjeni in arhivirani. Že sodišče prve stopnje se je do vsebine izvedenskega mnenja v zvezi z odredbo, ki jo je izdalo sodišče, pravilno opredelilo in navedlo, da je sodišče izvedencu odredilo, da po potrebi vpogleda in pridobi tudi dodatno dokumentacijo ter pojasnila iz spisa, ki se vodi pri DURS, zaradi česar tudi pritožbeno sodišče pritrjuje, da izvedenskemu mnenju ni mogoče očitati, da bi izvedenec z vsebino slednjega prekoračil pooblastila, ki mu jih je sodišče z odredbo dalo. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, katero dokumentacijo je izvedenec uporabil, zato so temu nasprotna pritožbena zatrjevanja protispisna. Zgolj pavšalna pritožbena trditev o možnosti spreminjanja podatkov v inšpektorjevih tabelah pa ni z ničemer izkazana, zato jih sodišče v pritožbenem postopku tudi ne more preveriti in torej obstaja zgolj na špekulativni ravni.

7. Sodišče druge stopnje glede na zgoraj obrazloženo ugotavlja, da zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 371. člena ZKP, ki jo izpostavlja pritožba, ni podana. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da predlog zagovornikov obtožene A. A. za izločitev izvedenskega mnenja ni utemeljen, izčrpno in ustrezno obrazložilo, zato se sodišče druge stopnje v izogib ponavljanju slednjemu v celoti pridružuje in nima povedanemu kaj dodati. Strokovnost in verodostojnost izvedenskega mnenja bo na podlagi drugega odstavka 355. člena ZKP sodišče prve stopnje ocenjevalo ob zaključku faze dokazovanja na glavni obravnavi, pred tem pa - če bo ocenilo za potrebno - izvedenca pozvalo k dopolnitvi slednjega oz. ravnalo, kot to določata 257. in 258. člen ZKP.

8. Pritožniki tudi v pritožbi predlagajo, da pritožbeno sodišče izloči izvedenca C. C. iz postopka in torej smiselno pritožbo vlagajo tudi zoper tisti del izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na zavrnitev predlogov zagovornikov obeh obtožencev za izločitev sodnega izvedenca C. C. Izločitev izvedenca urejajo določbe 42., 44. in 251. člena ZKP, pritožbeno sodišče pa sklicujoč se na četrti odstavek 42. člena ZKP pojasnjuje, da se sklep, s katerim se zahteva za izločitev izvedenca zavrne, tak sklep pa je bil izdan po vložitvi obtožbe, lahko izpodbija samo v pritožbi zoper sodbo, zaradi česar se v odločanje o (povsem neobrazloženi) pritožbi v tem delu tudi ni spuščalo.