Jedro

Glede na trditveno podlago tožbe (da je do prometne nesreče prišlo med dvema motornima voziloma med vožnjo (premikanjem)), je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ko je ugotavljalo odškodninsko odgovornost zgolj v smislu 131. člena OZ, saj bi moralo uporabiti tudi določbe, ki urejajo odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila (154. člen OZ)

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani III. in IV. točki izreka razveljavi, in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (pravilno sodbo in sklepom) dovolilo spremembo tožbe (I. točka izreka), postopek ustavilo v delu, ki se nanaša na plačilo 1.750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki solidarno dolžni plačati tožeči stranki znesek 3.696,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Odločilo je, da toženi stranki sami krijeta svoje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko izreka se zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Toženi stranki na pravilno vročeno pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 1. odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je mogoče sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti izpodbijati le iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Ne glede na to pa lahko pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in mu vrne zadevo v novo sojenje, če ugotovi, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno (2. odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožba sodišču prve stopnje utemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava, ker ni uporabilo določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki urejajo odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila (154. člen OZ). Glede na trditveno podlago tožbe (da je do prometne nesreče prišlo med dvema motornima voziloma in sicer med vožnjo (premikanjem)), je prvostopenjsko sodišče izhajalo iz napačne materialnopravne podlage, ko je ugotavljalo odškodninsko odgovornost zgolj v smislu 131. člena OZ. Napačno je tudi zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, že iz razloga, da je (tudi) voznik tožeče stranke ravnal protipravno.

7. Kljub napačni uporabi materialnega prava, je sodišče prve stopnje ugotavljalo odgovornost pravdnih strank za nastanek prometne nesreče. V zadnjem stavku 8. točke obrazložitve sodbe je zapisalo, da sta pravdni stranki soodgovorni za nastanek škode. Takšnemu zaključku pritrjuje tudi pritožba, ko navaja, da sta oba voznika vozila po odseku, kjer je vožnja za motorna vozila, ki vlečejo priklopna vozila, prepovedana in da sta tako oba storila prometna prekrška, ki sta pripomogla k nastanku škode (1). Navedeno narekuje uporabo 2. odstavka 154. člena OZ. Če je krivda imetnikov vozil, udeleženih v prometni nesreči obojestranska, odgovarja vsak od njih za vso nastalo škodo, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Sodišče prve stopnje navedene določbe ni uporabilo in posledično ni ugotavljalo, v kolikšni meri je za nastanek škode odgovorna vsaka od pravdnih strank in kakšna škoda je tožniku nastala. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je tako dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, kar v smislu že citiranega 2. odstavka 358. člena ZPP terja razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Pravdni stranki sta v postopku na prvi stopnji navedli odločilna dejstva za presojo zahtevka na opredeljeni pravni podlagi in predlagali dokaze s katerimi se ta dejstva dokazujejo. V ponovljenem postopku ne bosta več imeli pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (2. odstavek 458. člena ZPP).

9. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti v kolikšni meri je k nastanku škode (torej k prometni nesreči) prispeval voznik tožeče stranke in koliko voznik drugo tožene stranke ter kolikšna škoda je tožeči stranki nastala. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja bo nato ugotovilo koliko (če sploh kaj) toženi stranki še dolgujeta tožniku.

10. Pritožba je utemeljena že iz zgoraj opisanih razlogov, zato se višje sodišče do ostalih pritožbenih navedb (glede kršitev določb pravdnega postopka) ni podrobneje opredeljevalo (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. Ker je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) Napačna pa je nadaljnja pritožbena izpeljava, da je dejstvo, da sta protipravno ravnali obe stranki, v tem delu izničilo njuno krivdo.