Jedro

Toženec bi moral in mogel predvideti, da lahko pes, ki je bil privezan na tako dolgi verigi, da je dosegel celotno dvorišče po širini, kljub opozorilnim tablam povzroči škodo osebi, ki uporabi (običajen, neoviren) dostop preko (neograjenega) dvorišča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep o izvršbi VL 68272/2011 z dne 22.5.2011 v veljavi v delu, na podlagi katerega je dolžan toženec tožnici plačati znesek 1.911,24 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), v preostalem delu (za znesek 477,81 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa ga je razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 60,98 EUR s pripadajočimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec brez izrecne opredelitve pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico. Toženec je zaradi popadljivega psa imel postavljeni dve opozorilni tabli in sicer eno pred vhodom v hišo in drugo pred vhodom na dvorišče. Pes je bil privezan na verigo, ki mu ni dopuščala, da bi se gibal onkraj opozorilnih tabel. Tabli sta bili nameščeni na vidnem mestu in v primerni velikosti. Nikoli se ni pripetilo, da bi pes kogarkoli od prišlekov ugriznil in tudi poštar A. S., ki že 12 let nosi pošto, ni bil nikoli napaden, ker je upošteval opozorilo. Policistka, ki jo je pes napadel, je bila skrajno neprevidna, kar se od profesionalke ne pričakuje. Očitno je v naglici spregledala opozorila, čeprav bi morala, preden je izstopila iz policijskega vozila na neznano dvorišče, pogledati, ali je na dvorišču pes. Splošno znano je, da na Dolenjskem ni kmečke hiše, ki ne bi imela čuvaja. Nepošteno je za njeno poškodbo naprtiti odgovornost kmečkemu človeku, ki je storil vse, da bi prišleke opozoril na nevarnost psa in je imel psa priklenjenega na verigi. Kmečka dvorišča na Dolenjskem niso ograjena in je treba pri sodnem odločanju upoštevati ravnanje večine prebivalstva. Toženec je ravnal v skladu s splošnimi običaji stalnih prebivalcev kmečkih domačij na Dolenjskem in je storil vse, da ne bi prišlo do poškodb drugih oseb po njegovem psu in ne more biti odgovoren za opustitev previdnosti policistke. Če bi se ugriz zgodil otroku ali neprištevnemu in morda tujcu, ki ne pozna razmer na Dolenjskem, bi človek še razumel nerazumno razsojo. Ni tudi res, da bi veterinarska uprava toženca oglobila, ker je njegov pes ugriznil policistko.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba zavzame stališče, da je podana krivdna odgovornost toženca, imetnika psa, ki je ugriznil policistko A. R. (v nadaljevanju oškodovanka) in ji povzročil škodo, ki jo je (po poravnavi v postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu P 338/2009 z dne 25.1.2011) izplačala tožnica (1). Zavzeto stališče temelji na ugotovitvi, da toženec ni z zadostno mero skrbnosti poskrbel za varstvo in nadzorstvo psa, ker ni podvzel vseh aktivnosti oziroma ukrepov, ki bi psu preprečile, da povzroči škodo.

6. Pritožbeno sodišče soglaša z natančnimi, prepričljivi in jasnimi razlogi sodbe. Materialnopravno pravilno (v skladu z določbo 158. člena OZ) in v skladu s sodno prakso, je stališče sodbe, da toženec ni zadostil pravnemu standardu potrebnega varstva in nadzorstva nad psom. Nadzorstvo mora biti prilagojeno vsaki situaciji, ki bi jo imetnik psa glede na okoliščine mogel in moral predvideti. Smisel nadzorstva je v tem, da se psu na učinkovit način prepreči, da bi koga poškodoval, kot se je zgodilo v konkretnem primeru.

7. Ob upoštevanju materialnopravno pravilnega izhodišča je sodba s tem, ko tožencu pripiše 80 % odgovornost za nastalo škodo, oškodovanki pa 20 % soprispevek, tudi pravilno porazdelila odgovornost (2).

8. Neutemeljeno je zavzemanje pritožbe, da toženec za nastalo škodo ne odgovarja, ker je podvzel vse ustrezne ukrepe in je treba odgovornost za poškodbo pripisati izključno nepazljivosti oškodovanke.

9. Dejanske ugotovitve sodbe, na katerih temelji odločitev so: - da je pes, ki je last toženca, 1.8.2008 na toženčevem dvorišču ugriznil oškodovanko (policistko), ki je bila tja napotena skupaj z vodjo policijske patrulje R. K. zaradi intervencije, - da je bila oškodovanki na podlagi sodne poravnave pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu P 338/2009 z dne 25.1.2011 izplačana odškodnina za nepremoženjsko škodo z odvetniškimi stroški v skupnem znesku 2.385,08 EUR, - da so na prisotnost psa na dvorišču pred gospodarskim poslopjem opozarjale table (ena na kolu ob uvozu na dvorišče pred gospodarskim poslopjem in dve na gospodarskem poslopju), - da je bil pes privezan na gospodarskem poslopju s tako dolgo verigo, da je dosegel celotno dvorišče po širini, - da je prišlo do ugriza oškodovanke, ko je izstopila iz policijskega vozila, s katerim se je pripeljala na dvorišče, - da sta do hiše toženca možna dva dostopa in sicer neposredno s ceste po stopnicah (vozilo je treba ustaviti in pustiti praktično na cesti), in preko dvorišča mimo gospodarskega poslopja, kjer je bil privezan pes, - da dvorišče ni ograjeno in omogoča, da na dvorišče pride obiskovalec, ki ga pes lahko napade, - da se lahko zgodi, kot se je v konkretnem primeru intervencije, da je treba ukrepati hitro, zaradi česar se zmanjša pozornost, da se table spregleda.

10. Povzete ugotovitve nudijo zadostno podlago za zaključek, da bi toženec moral in mogel predvideti, da lahko pes (kljub opozorilnim tablam) povzroči škodo osebi, ki uporabi (običajen neoviran) dostop preko dvorišča. Sodba tožencu upravičeno očita, da ni podvzel vseh ukrepov, pa bi jih lahko (3).

11. Materialnopravno pravilno sodba tožencu pripisuje 80 % odgovornost za škodo, oškodovanki, ki je (očitno) spregledala opozorilne table pa 20 % odgovornost. Oškodovanka, ki je bila kot policistka poslana v intervencijo zaradi obvestila, da sosed pretepa sosedo, je morala hitro ukrepati. Nesprejemljivo je stališče pritožbe, da bi, preden je izstopila iz policijskega vozila, morala preveriti, ali je na dvorišču pes (4). Za povrh pa v pritožbi toženec sam navaja, da je imel popadljivega psa, ki pa ni nikogar od prišlekov ugriznil, ker so upoštevali opozorilne table (5). Res so po ugotovitvi sodišča prve stopnje, ki si je stanje ogledalo samo na terenu, na prisotnost psa opozarjale kar tri opozorilne table, vendar pa sodba to dejstvo pravilno upošteva v okviru 20 % oškodovančinega soprispevka k nastali škodi.

12. Neupoštevno je pritožbeno sklicevanje „da kmečka dvorišča na Dolenjskem niso ograjena in je treba pri sodnem odločanju upoštevati ravnanje večine prebivalstva, da je tožena stranka ravnala v skladu s splošnimi običaji stalnih prebivalcev kmečkih domačij na Dolenjskem in da je storila vse, da ne bi prišlo do poškodb drugih oseb po njegovem psu“. Ob zadostnih in pravilnih razlogih sodbe, zakaj toženec ni povzel vseh ustreznih ukrepov, pritožbeno sodišče v odgovor pritožniku le dodaja, da sodba postavitev ograje predvideva le kot enega izmed možnih ukrepov. Ob dejstvu, da je toženec na (neograjenem) dvorišču imel privezanega psa (na dolgi verigi, tako da je dosegel celotno dvorišče po širini), bi, kot mu v zadostni meri in pravilno pojasni že sodba, moral preprečiti, da bi pes lahko koga poškodoval (tudi z morebitno postavitvijo ograje). Enako velja glede zaprtja psa v pesjak, za katerega pritožba trdi, da je to kruto in da pes izgubi funkcijo, ki jo ima kot pes čuvaj. Sicer pa je bil tak ukrep tožencu, kot je povedal sam (narok 23.4.2013), naložen s strani veterinarske inšpekcije.

13. Po povedanem se izkaže, da je pravilna odločitev sodbe, ki je tožencu naložilo povrnitev 80 % izplačane odškodnine (toženec primernosti izplačane višine odškodnine ne nasprotuje).

14. Ker niso utemeljene pritožbene trditve in ker po uradni dolžnosti upoštevne procesne in materialne kršitve niso podane (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -(1) Tožnica s tožbo zahteva povrnitev oškodovanki izplačane odškodnine od toženca, ki je kot lastnik psa za nastalo škodo odgovoren.

(2) Prim. odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 401/2002 z dne 10.4.2003, II Ips 360/2001 z dne 21.2.2002, II Ips 283/96 z dne 17.9.1997. (3) Glede na stanje, ki si ga je sodišče prve stopnje ogledalo na kraju samem, sodba ocenjuje, da bi toženec lahko ogradil dvorišče v pasu, ki je v dosegu psa, psa priklenil na krajšo verigo oziroma psa zaprl v pesjak.

(4) Zgolj opozorilne table, na katere se pritožnik sklicuje, ne nudijo podlage za razbremenitev odgovornosti, kot se zavzema.

(5) „Tožena stranka je zaradi popadljivega psa imela dve opozorilni tabli in sicer po eno pred vhodom v hišo in drugo pred vhodom na dvorišče.“