Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
18. 5. 2000
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Pavla Casermana, Franceta Cukljatija, Andraža Grudna, Jožeta Malovrha in Petra Mausarja, vsi svetniki Občinskega sveta Občine Vrhnika, na seji dne 18. maja 2000
s k l e n i l o :
Pobudniki navajajo, da je bila sprememba 56. člena Statuta Občine Vrhnika sprejeta v nasprotju s 93. členom Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika, ki določa, da se tudi spremembe Statuta sprejemajo v dvofaznem postopku. Kršena naj bi bila tudi določba 112. člena Statuta Občine Vrhnika in 66. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl.- v nadaljevanju: ZLS), ki določata, da morajo biti statut in drugi predpisi občine objavljeni preden začnejo veljati. Pobudniki menijo, da jim je bilo z navedenimi kršitvami poseženo v "pravice drugače mislečih svetnikov", kot tudi v "pravice javnosti".
Poudarjajo, da je spoštovanje zakonov in predpisov temelj lokalne demokracije in da imajo iz teh razlogov pravni interes za vložitev pobude.
1.Na podlagi 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) lahko da vsakdo pobudo za začetek postopka, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če pobudnik izkaže, da izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Ustavno sodišče je občinskim svetnikom priznalo pravni interes za izpodbijanje predpisov, ki jih je sprejel občinski svet, če so uveljavljali, da so bili sprejeti po nezakonitem postopku ( odločba št. U-I-119/95 z dne 12. 10. 1995, Uradni list RS, št. 64/95 in OdlUS IV, 98 in odločba št. U- I-262/97 z dne 22. 10. 1997, Uradni list RS, št. 67/97 in OdlUS VI, 134). Ustavno sodišče je pristojno, da odloča le o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili sprejeti občinski predpisi, ne pa o tem, ali so bili sprejeti po postopku, ki ga urejajo predpisi lokalnih skupnosti (prvi in tretji odstavek 21. člena ZUstS). Pobudniki bi torej izkazovali pravni interes za vložitev pobude, če bi uveljavljali, da je bil sprejet po nezakonitem postopku. Ker pobudniki v pobudi navajajo le, da sprememba statuta ni bila sprejeta po postopku, ki ga določa Poslovnik Občinskega sveta Občine Vrhnika, Ustavno sodišče ni pristojno za oceno skladnosti izpodbijanega postopka.
2.Pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa za izpodbijanje 1. in 2. člena Spremembe Statuta oziroma spremembe 56. člena Statuta, kot to izrecno navajajo v pobudi. Izpodbijana sprememba neposredno ne posega v njihov pravni položaj, ki ga imajo kot občinski svetniki. Po ZLS niso občinski svetniki tisti, ki jim je naložena skrb za ustavnost in zakonitost občinskih predpisov, ki jih je sprejel občinski svet, katerega člani so. Ne more pa občinski svetnik vložiti pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisa zgolj zaradi tega, ker ne bi bil zadovoljen z izglasovanim predpisom oziroma bi menil, da je nezakonit ali protiustaven. Ustava mu takega širokega pooblastila za izpodbijanje pravnih predpisov ne daje (sklep št. U-I-286/97, OdlUS VI, 169). Tudi občinski svet kot predstavniški organ občine ni upravičen vložiti zahteve za začetek postopka za oceno predpisov, ki jih je sam sprejel (drugi odstavek 23. člena ZUstS). Skrb za ustavnost in zakonitost je v prvi vrsti zaupana županu. Na podlagi petega odstavka 33. člena ZLS lahko župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu ponovno odločanje na naslednji seji. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z Ustavo in zakonom. V primeru, da župan ni ravnal v skladu z navedenimi določbami ZLS, ali se je ugotovilo kasneje, da je bil sprejet nezakonit ali neustaven predpis, ZLS v 88.a členu določa organe (pristojno ministrstvo), ki so dolžni opozoriti občino na neustaven ali nezakonit splošni in posamični akt ter predlagati ustrezne rešitve. Če organ občine ne uskladi svojega splošnega akta z Ustavo ali zakonom, mora ministrstvo predlagati Vladi, da zahteva začetek postopka pred Ustavnim sodiščem (četrti odstavek 88.a člena ZLS). Ker Župan Občine Vrhnika ni zadržal sprejete Spremembe Statuta (ni ravnal po 33. členu ZLS) in ni vložil zahteve za oceno njene ustavnosti in zakonitosti, bi Ustavno sodišče lahko odločalo o ustavnosti in zakonitosti sprejete Spremembe Statuta na podlagi zahteve Vlade.
3.Ker niso izpolnjeni procesni pogoji iz 21. in 24. člena ZUstS, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k
Franc Testen