Jedro

Ugotovljena površina je tista površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, torej je tudi z morebitno kontrolo na kraju samem ugotovljeno, da gre za vrsto dejanske rabe, navedene v drugem odstavku 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja je z izpodbijano odločbo tožeči stranki dodelila 238,28 plačilnih pravic - PP travnik z vrednostjo ene plačilne pravice 120,55 EUR-a in dodatkom za sektor govedoreje v višini 2823,51 EUR-a. Zavrnila pa je zahtevek za dodelitev plačilnih pravic za travnik in sicer za GERK ... na površini 12,36 ha, GERK ... na površini 95,71 ha, GERK ... na površini 33,17 ha, GERK ... na površini 5,1 ha, GERK ... na površini 1,55 ha in GERK ... na površini 28,0 ha, vse v skupni površini 175,90 ha.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, v postopku ponovnega odločanja, po odpravljeni odločbi 33101-59402/2007/9 z dne 24. 12. 2007, na podlagi zapisnika številka 100727787 z dne 4. 3. 2010 o kontroli površin na kraju samem, izvedenih s pomočjo ekspertne skupine in z opravljano navzkrižno kontrolo v okviru grafičnega preseka med rezultati ugotovitev kontrol v letu 2007 in stanjem dodeljenih plačilnih pravic za leto 2007, ugotovila nekmetijsko rabo na površinah GERK - PID- u ... v obsegu 12,36 ha, GERK - PID-u ... v obsegu 95,71 ha, GERK - PID - u ... v obsegu 33,17 ha, GERK - PID - u ... v obsegu 5,11 ha, GERK - PID - u ... v obsegu 1,55 ha in GERK - PID - a ... v obsegu 28,00 ha. Zato so bile tožeči stranki za zahtevek za dodelitev plačilnih pravic iz vloge z dne 11. 5. 2007 na podlagi vsega zgoraj navedenega in na podlagi 7.a člena Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu dodeljene plačilne pravice za travnik z identifikacijsko številko ... v številu 238,28 v vrednosti 120,55 EUR-a za eno plačilno pravico.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je z odločbo številka 33101-213/2011/2 z dne 2. 4. 2012 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita saj nima pravne podlage, ker je bila izdana po tem, ko je drugostopenjski organ po nadzorstveni pravici z odločbo številka 33101-69/2011/2 z dne 3. 2. 2011 nezakonito odpravil pravnomočno odločbo številka 33101-59402/2007/9 z dne 24. 12. 2007, ki je bila izdana v skladu s 7. in 7.a členom Uredbe Vlade Republike Slovenije za subvencijsko kampanjo za leto 2007. Odločba, ki jo je Ministrstvo odpravilo po nadzorstveni pravici je bila že pravnomočna, zato je retroaktivna uporaba Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008 z dne 9. 5. 2008) nezakonita in nedopustna. Glede na povedano pričakuje, da bo sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in potrdilo veljavno pravnomočno in zakonito izdano odločbo številka 33101-59402/02/2007/9 z dne 24. 12. 2007. V nadaljevanju navaja, da 7.a člen Uredbe določa, da se plačilne pravice dodelijo na osnovi ugotovljenih GERK-ov iz zbirnih vlog za leto 2006 in ne za leto 2007. Zato kontrola, ki je bila dne 4. 3. 2010 izvedena za več let nazaj in je popravljala GERK-e za leto 2007 ne more vplivati na prvo določitev števila plačilnih pravic. Prav tako nima vpliva na prvo dodelitev plačilnih pravic na njenem GKM za leto 2007 Uredba o spremembi in dopolnitvi Uredbe o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu. Poleg tega je dodelitev plačilnih pravic v tej zadevi v nasprotju z Uredbo saj je bilo za dodelitev določeno samo leto 2007 ne upoštevajo pa se upravičene površine za prvo dodelitev plačilnih pravic za leto 2008. Ob zaključku tožbe pa še dodaja, da ni jasno katere plačilne pravice se odvajajo v nacionalno rezervo, saj pri identifikacijski številki ni naveden interval, zato ni jasno katere plačilne pravice se odvajajo v nacionalno rezervo. Glede na vse povedano predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek, ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so že navedeni v obrazložitvah obeh odločb zato predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Glede navedb tožeče stranke v zvezi z navedbo intervala pri identifikacijski številki plačilne pravice ki se vrne v nacionalno rezervo, pa pojasnjuje, da je identifikacijska številka plačilne pravice številka, ki je dodeljena z odločbo o delitvi plačilnih pravic in je osemmestna neponovljiva številka, interval od - do pa je sestavni del identifikacijske številke plačilne pravice in je namenjen organu za sledenje plačilne pravice skladno z drugim členom Pravilnika o podrobnejših podatkih registra plačilnih pravic. Tožeči stranki je bilo z izpodbijano odločbo dodeljenih 238,28 plačilnih pravic PP - travnik z identifikacijsko številko ..., z intervalom ..., v nacionalno rezervo pa se je vrnilo 179,90 plačilnih pravil - PP travnik.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V zvezi z navedbami tožeče stranke v tožbi, da je odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 33101-69/2011/2 z dne 3. 2. 2011, ki je bila izdana na podlagi nadzorstvene pravice in s katero je bila odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33101-59402/2007/9 z dne 24. 12. 2007 odpravljena, nezakonita, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tem upravnem sporu v katerem izpodbija odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja številka 33101-59402/2007/80 z dne 23. 2. 2011, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za kmetijstvo in okolje št. 33101-213/2011/2 z dne 2. 4. 2012, izpodbija le v tožbi navedeno odločbo, ne pa tudi odločbe, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici. Poleg povedanega pa sodišče še navaja, da v skladu z 275. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve, oziroma ugotovi da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. V skladu z 276. členom pa lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici tudi organ druge stopnje. Kadar je odločba odpravljena pa se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (prvi odstavek 281. člena ZUP). To pa pomeni, da po odpravi odločbe po nadzorstveni pravici upravni organ prve stopnje ponovno odloča o upravni stvari, ki je bila po nadzorstveni pravici odpravljena. Tako tudi iz navedenega razloga v upravnem sporu tožeča stranka ne more izpodbijati odločbe, ki je bila izdana po nadzorstveni pravici in s katero je bila odločba upravnega organa prve stopnje odpravljena.

V zvezi z ostalimi navedbami tožeče stranke v tožbi pa sodišče ugotavlja, da je dodelitev plačilnih pravic za leto 2007 urejala Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (Uradni list RS, št. 99/06, 5/07 in 49/07) in Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike (Uradni list RS, št. 19/07 in 96/07), ki sta bili izdani za namen izvajanja Uredbe sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 in Uredbe Komisije (ES) št. 795/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje sheme enotnega plačila predvidenega.

Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike v 21. členu določa, da splošna načela v zvezi z kontrolami na kraju samem opredeljuje 25. člen Uredbe 796/2004. V 23. členu pa določa, da se za vse kontrole na kraju samem pripravi zapisnik o kontroli v skladu z 28. členom Uredbe 796/2004, ki ga podpiše nosilec kmetijskega gospodarstva ali njegov pooblaščenec, ki je bil prisoten pri izvedbi kontrole. V 24. členu Uredbe pa je določeno, da se ugotovitev površin na kraju samem izvede v skladu s 30. členom Uredbe 796/2004 in da ob nadzoru na kraju samem kontrolor pregleda kmetijske parcele na posameznem GERK-u. Kot pomoč pri ugotavljanju površin lahko uporablja ortofoto podatke iz evidence rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč in satelitske posnetke. Uredba 796/2004 v 28. členu še določa, da se za vsak pregled na kraju samem pripravi poročilo o kontroli, ki omogoča pregled podrobnosti izvedenega pregleda. Kmet ima možnost, da poročilo podpiše, da potrdi svojo navzočnost in doda svoja opažanja. Iz zapisnika številka 100727787/POV/3/1 z dne 3. 3. 2010 je razvidno, da so se opravili terenski ogledi in terenske meritve GERK-ov ..., ... in ... Izvedenci so podali strokovno mnenje glede dejanske rabe omenjenih GERK-ov v letu 2007, ki je upoštevano v zapisniku. Po izdaji zapisnika tožeča stranka le tega ni podpisala, ker se z opravljeno kontrolo ne strinja in jo zavrača, ker se ne izvaja v skladu s predpisi in uredbami, ki so veljale v letu 2007. Iz zapisnika številka 100727787/POV/3/2 z dne 4. 3. 2010 pa je razvidno, da so se opravili terenski ogledi in terenske meritve GERK-ov ... in .... Tudi tega zapisnika tožeča stranka ni podpisala zaradi istih razlogov kot zapisnika z dne 3. 3. 2010. Uredba v 7. členu določa, da se plačilne pravice, plačilne pravice z dovoljenjem in plačilne pravice za praho dodelijo za upravičene površine iz drugega odstavka navedenega člena, ugotovljene iz zbirnih vlog za leto 2007. Upravičena površina za dodelitev plačilnih pravic so grafične površine grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva (v nadaljevanju GERK) z naslednjimi vrstami dejanske rabe kmetijskih zemljišč: 1100-njiva/vrt (vključno z nasadi jagod), 1160-hmeljišče, 1230-oljčnik, 1300-trajni travnik, 1321-barjanski travnik, 1222-ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak (obvezno je dvonamenska raba - košnja ali paša in pridelava sadja, gostota sajenja pa več kot 50 in največ 200 dreves na hektar, visoko debelna drevesa), 1180-trajne rastline na njivskih površinah (njive špargljev, artičok in rabarbare), 1190-rastlinjak (površine, na katerih se prideluje sadje in zelenjava iz priloge 1, ki je sestavni del Uredbe) in 1221-intenzivni sadovnjak (nasad sadnih vrst iz priloge 1 Uredbe).

V prvem odstavku 73.a členu Uredbe komisije 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo sveta 1782/2003 in Uredbe sveta 73/09 ter za izvajanje navzkrižne skladnosti predvidene v Uredbi sveta 479/2008, zadnjič spremenjene z Uredbo komisije 380/2009 z dne 8. maja 2009, pa je določeno, če se potem, ko so bile kmetom dodeljene pravice do plačila v skladu z Uredbo (ES) številka 795/2004, ugotovi, da so bile nekatere pravice do plačila neupravičeno dodeljene, zadevni kmet navedeno neupravičeno število prepusti nacionalni rezervi iz člena 42. Uredbe (ES) 1782/2003. Navedena Uredba komisije je predpis Evropske skupnosti in je v slovenskem pravnem prostoru neposredno uporabljiva, kar pomeni, da jo je treba izvajati in bi neuporaba pomenila nezakonito dejanje, torej bi bile plačilne pravice, za katere tožeča stranka ni izkazala upravičene površine, nezakonito dodeljene.

V skladu z določili 7.a člena Uredbe se plačilne pravice za upravičene površine, ki so bile prijavljene v zbirni vlogi 2006, dodelijo na osnovi upravičenih površin iz zbirnih vlog za leto 2006, medtem ko se za upravičene površine, ki niso bile prijavljene v zbirnih vlogah za leto 2006, plačilne pravice dodelijo na osnovi podatkov iz evidence dejanske rabe kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč z dne 10. junij 2007, zajetih iz digitalnih ortafoto posnetkih do konca leta 2006. Ob tem sodišče opozarja, da je ugotovljena površina, tista površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, torej je tudi z morebitno kontrolo na kraju samem ugotovljeno, da gre za vrsto dejanske rabe, navedene v drugem odstavku 7. člena Uredbe.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.