Jedro

Sodba sodišča prve stopnje je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožencu naložilo, da tožnici v 15 dneh povrne 363,60 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom (I. točka izreka). V ostalem delu je stroškovni zahtevek zavrnilo kot neutemeljen (II. točka izreka).

2. Toženec v laični pritožbi navaja, da je tožnica poskušala iztržiti dvojno plačilo. Predlagala je izvršbo, delno pa je terjatev odstopila A., ki je prav tako predlagal izvršbo. Ker je tožnica tožbo delno umaknila, ni uspela v celoti, zato ni upravičena do povrnitve 100 % stroškov. Čeprav tožnica ni pristopila na narok, je bila kljub nespoštovanju sodišča izdana sodba, zoper katero je vložil pritožbo in zanjo plačal sodno takso. Če bi tožnica pristopila na narok, bi se verjetno že dogovorili. Toženec predlaga, da sodišče pri odločanju upošteva njegove stroške pošiljanja po pošti in plačano sodno takso za pritožbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno s 4. odstavkom 163. člena ZPP1 lahko sodišče v končni odločbi odloči o stroških postopka zgolj po podlagi (katera stranka jih krije in v kakšnem deležu), o njihovi višini pa s posebnim sklepom po pravnomočnosti odločbe.

6. V tej zadevi je bilo o povračilu pravdnih stroškov po temelju odločeno že s sodbo sodišča prve stopnje z 19. 1. 2022. Iz III. točke izreka sodbe izhaja, da je toženec dolžan tožnici povrniti 100 % njenih stroškov, ki so ji nastali do pripravljalnega naroka 19. 1. 2022, in da bo sklep o višini stroškov izdan po pravnomočnosti sodbe. Izpodbijani sklep predstavlja realizacijo te napovedi.

7. Sodba sodišča prve stopnje z 19. 1. 2022 je z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1618/2022 14. 4. 2023 postala pravnomočna. Ker je s tem tudi odločitev o stroških postopka po temelju postala pravnomočna, o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati (pravilo res iudicata). Pritožbena navedba (da uspeh tožnice glede na delni umik tožbe ni bil 100 %), s katero pritožnik izpodbija stroškovno odločitev po temelju, je zato neutemeljena. Iz enakega razloga so neutemeljene tudi pritožbene navedbe (o dvojnem plačilu oziroma odstopu terjatve, o tožničini odsotnosti z naroka), s katerimi pritožnik meri na nepravilno odločitev o glavni stvari. Izpodbijani sklep predstavlja sklep o stroškovni odmeri (izračunu stroškov), ki pa ji pritožnik ne nasprotuje.

8. Po obrazloženem, in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške, toženec zaradi pritožbenega neuspeha, tožnica pa zato, ker njen odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (1. odstavek 155. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.