Jedro

V tem postopku toženec ne more sam opravljati pravdnih dejanj, pač pa bi lahko to storil le preko svoje stečajne upraviteljice. Zmotno je njegovo stališče, da ta postopek nima zveze s stečajem, saj gre za premoženjske pravice, ki potencialno vedno vplivajo na obseg dolžnikove stečajne mase. Ker stečajna upraviteljica toženčevih dveh pritožb ni odobrila, ju je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker ju je vložila oseba, ki ni imela te pravice.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom 23. 9. 2019 zavrglo pritožbi toženca zoper sklepa z dne 11. 12. 2018 in 21. 5. 2019, s sklepom 27. 9. 2019 pa je zavrglo njegov predlog za obnovo postopka z dne 1. 7. 2019. 2. Zoper oba sklepa vlaga toženec pritožbi in predlaga njuno razveljavitev. Obema odločbama očita nepoštenost in pristranskost pri njunem izdajanju. V pritožbi proti prvemu sklepu očita, da je sodišče napačno štelo stečajno upraviteljico za njegovo zakonito zastopnico, ker zadeva nima zveza s stečajem. Navaja, da so mu bili odpuščeni vsi dolgovi s sklepom 3. 7. 2019, zato je obvestilo stečajne upraviteljice z dne 8. 7. 2019 brez pravnega učinka.

V pritožbi zoper drugi sklep pa navaja, da je bila tožba zoper njega vložena še po nedemokratičnem zakonu leta 1999, zato se posamezne določbe Zakona o pravdnem postopku še niso uporabljale. Toženec navaja, da v postopku ni imel nobenih pravic, dokaze pa je pridobil tik preden je vložil utemeljen predlog za obnovo postopka.

3. Odgovora na pritožbi nasprotna stranka ni podala.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo in obrazložilo, zakaj v tem postopku toženec ne more sam opravljati pravdnih dejanj, pač pa bi lahko to storil le preko svoje stečajne upraviteljice. Zmotno je njegovo stališče, da ta postopek nima zveze s stečajem, saj gre za premoženjske pravice, ki potencialno vedno vplivajo na obseg dolžnikove stečajne mase. Ker stečajna upraviteljica toženčevih pritožb zoper sklepa z dne 11. 12. 2018 in 21. 5. 2019 ni odobrila, ju je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, ker ju je vložila oseba, ki ni imela te pravice. Ravnanja stečajne upraviteljice pa niso brez pravnega učinka, če so bili v stečajnem postopku tožniku odpuščeni dolgovi.

6. Pravilno in zakonito je tudi zavrženje toženčevega predloga za obnovo postopka. Tudi ta predlog je namreč vložila neupravičena oseba (toženčeva skrbnica, ki ni ustrezno kvalificirana), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v tč. 2 na str. 2 sklepa z dne 27. 9. 2019, s čimer se pritožnik ne sooči. Očitki o tem, da je postopek tekel po „nedemokratičnem“ zakonu, so nesmiselni in s tem neutemeljeni, očitki o krivičnem ter pristranskem sojenju pa pavšalni.

7. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbi je zato kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).