Jedro

Glede na ugotovitve izvedenke, da nasprotni udeleženec ni sposoben več sam skrbeti za svoje koristi in interese, da ni sposoben sam sklepati pravnih poslov, pridobivati pravic in se samostojno zavezovati ter da je dovzeten za vplive, kar je ugotovilo tudi sodišče ob zaslišanju, so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, kot jih ureja prvi odstavek 262. člena DZ.

Izrek

I. Pritožba zakonitega udeleženca se zavrže.

II. Pritožba nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnega udeleženca postavilo pod skrbništvo, za skrbnika imenovalo Center za socialno delo osrednja Slovenija - vzhod, Enoto A. (v nadaljevanju CSD), opredelilo področja skrbnikovega delovanja ter CSD naložilo, da je dolžan v 30 dneh izvesti postopek popisa in cenitve premoženja ter ga izročiti v upravljanje skrbniku.

2.Zoper sklep sta pritožbo vložila nasprotni udeleženec in CSD kot zakoniti udeleženec.

3.Nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitve določb 5., 28. in 61. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugega sodnika.

4.Opozarja, da je za postopek izvedel šele s prejemom obvestila sodne izvedenke, kar je nesprejemljivo z vidika minimalnih človekovih pravic, predvsem pravice do izjave. Na predlog ni mogel odgovoriti, saj ga ni prejel, s čimer je bil kršen vrstni red obravnavanja, kot izhaja iz drugega odstavka 28. člena ZNP-1. Prav tako ni bilo spoštovano določilo 61. člena ZNP-1, da sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo, zasliši, razen če potem, ko osebo poskusi zaslišati, ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju. Šele nato sodišče postavi izvedenca medicinske stroke. Zaradi napak v postopku mu je bila kršena pravica do enakopravnega obravnavanja, izvedeniško mnenje pa je bilo usmerjeno v potrditev neresničnih navajanj v predlogu. Izvedenka je bila namreč obremenjena s predlagateljevim procesnim gradivom. Pogovor z nasprotnim udeležencem je trajal skoraj dve uri, pri čemer je izvedenka vrtala v nasprotnega udeleženca, dokler ni dobila zaželenih odgovorov.

5.Sodišče ni upoštevalo mnenja CSD kot zakonitega udeleženca, da se za skrbnika postavi B. B., ker je temu nasprotoval predlagatelj, s katerim se nista videla že od leta 2017. Njegove navedbe temeljijo na neresničnih izjavah in govoricah prič, ki niso bile zaslišane.

6.Ker nasprotnemu udeležencu ni bila dana možnost odgovoriti na predlog, nanj odgovarja v pritožbi. Predlagatelju ne zaupa, saj ga je pred leti s prevaro potisnil v dom starejših občanov (DSO), nato pa želel prodati nepremičnino, v kateri je bival. Ko tega ni mogel doseči, ni več obiskoval nasprotnega udeleženca in ni storil ničesar, da bi ga spravil iz DSO. Obiskal ga je samo enkrat ter pustil razmetano nepremičnino. Zanj že sedem let skrbi B. B., ki mu nudi celotno nego, oskrbo ter ga tudi pelje k zdravnikom ali na počitnice. Ker občasno dela, je namestil kamere s snemalnikom zvoka, da lahko zazna, če nasprotni udeleženec kaj potrebuje. Tako je ob padcu prekinil delo in mu takoj priskočil na pomoč, o čemer bi se lahko sodišče prepričalo z ogledom posnetkov.

7.Nasprotni udeleženec z okolico normalno komunicira in ga obiskovalci ne dojemajo kot dementnega, kar bi lahko potrdile priče.

8.CSD v pritožbi meni, da je za skrbnika primeren B. B., ker pozna potrebe nasprotnega udeleženca.

9.Predlagatelj je odgovoril na pritožbi nasprotnega udeleženca in CSD ter predlagal njuno zavrnitev.

10.Pritožba CSD ni dovoljena, pritožba nasprotnega udeleženca je neutemeljena.

O pritožbi zakonitega udeleženca:

11.V pritožbenem postopku lahko CSD opravlja procesna dejanja le po zakonitem zastopniku (direktorju), po strokovnem delavcu, to je po pooblaščencu, pa le, če ima opravljen pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Če navedeni pogoj ni izpolnjen, gre za nedovoljeno pritožbo, ki jo sodišče zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker iz odgovora CSD na poizvedbe sodišča izhaja, da vložnik pritožbe C. C. ni opravil pravniškega državnega izpita, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (prvi odstavek 351. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zakonsko pooblastilo iz prvega odstavka 46. člena ZNP-1, ki CSD omogoča, da v postopku opravlja dejanja tudi po strokovnem delavcu, pooblaščenem po direktorju, namreč velja le za zastopanje pred sodiščem prve stopnje.

O pritožbi nasprotnega udeleženca:

12.Iz podatkov spisa izhaja, da prvotna odredba sodnice o vročitvi predloga nasprotnemu udeležencu v odgovor z 28. 3. 2023 s strani sodnega osebja ni bila realizirana. Kot prvo pisanje v zadevi mu je bil vročen sklep o postavitvi sodne izvedenke (povratnica na listovni številki 29 spisa), ki mu je sledilo izvedeniško mnenje. Po opozorilu pritožnikovega pooblaščenca na procesne kršitve mu je sodišče 6. 2. 2024 skupaj z vabilom na narok in vabilom na zaslišanje vročilo tudi predlagateljev predlog za uvedbo postopka. Nasprotni udeleženec je tako pred izvedbo naroka prejel vsa sodna pisanja in se je imel možnost do njih opredeliti. Pritožbeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitve 5. ter 28. člena ZNP-1 glede na navedeno ni utemeljen.

13.ZNP-1 v 61. členu določa obvezno zaslišanje osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, v 62. členu pa ureja pregled osebe po izvedencu medicinske stroke. Zakonski tekst ne določa vrstnega reda obeh procesnih dejanj, kot to zavajajoče izpostavlja pritožnik. Ker je sodišče obe procesni dejanji izvedlo, ni zagrešilo očitane kršitve 61. člena ZNP-1.

14.Predlagatelj je v pobudi za pričetek postopka izrazil dvom v sposobnost nasprotnega udeleženca, da poskrbi za svoje koristi in pravice, ter izpostavil pomisleke o namenih B. B. kot dejanskega skrbnika. Zato je kot sin nasprotnega udeleženca predlagal, da sodišče o skrbništvu uradno odloči. Predlog ni vseboval konkretnih informacij o zdravstvenem stanju nasprotnega udeleženca in morebitnem zmanjšanju sposobnosti za samostojno življenje, ki bi bili lahko pomembni za izvedensko delo, pri čemer ni naloga izvedenke, da se opredeljuje do primernosti osebe, ki bo postavljena za skrbnika. Zato pavšalnim trditvam nasprotnega udeleženca o vplivu seznanjenosti izvedenke s predlogom na vsebino njenih ugotovitev in kršitvi pravice do enakopravnega obravnavanja ni mogoče slediti.

15.Sodna izvedenka je izvid in mnenje izdelala na podlagi osebnega pregleda in analize kognitivnih testov ter svojo odločitev podrobno predstavila tudi ob zaslišanju na naroku 5. 3. 2024, kjer je na pripombe nasprotnega udeleženca obširno odgovorila. Zato ne drži pritožbeni očitek, da jih je zavrnila le z enim samim stavkom. Zgolj nestrinjanje nasprotnega udeleženca z izvedeniškim mnenjem, sklicujoč se na neprimerne metode in priče, ki naj bi ovrgle diagnozo demence, ne vzbuja dvoma v pravilnost izvedenkinih zaključkov. Ti se ujemajo z rezultati, ki jih je nasprotni udeleženec dosegel na kratkem preizkusu kognitivnih sposobnosti pri osebnem zdravniku pred izdelavo izvedeniškega mnenja in ki prav tako potrjujejo diagnozo zmerne demence z upadom vseh osnovnih kognitivnih sposobnosti. Ker je izvedenka ob zaslišanju odpravila morebitne nejasnosti glede posameznih zaključkov, v mnenju pa tudi ni nasprotij ali pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bil podan utemeljen dvom v njegovo pravilnost, je sodišče dokazni predlog s postavitvijo novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.

16.Glede na ugotovitve izvedenke, da nasprotni udeleženec ni sposoben več sam skrbeti za svoje koristi in interese, da ni sposoben sam sklepati pravnih poslov, pridobivati pravic in se samostojno zavezovati ter da je dovzeten za vplive, kar je ugotovilo tudi sodišče ob zaslišanju, so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, kot jih ureja prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika (DZ).

17.Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje iz 27. do 30. točke obrazložitve sklepa, zakaj B. B. ni primeren za skrbnika za področja, kjer je bila potreba po skrbništvu ugotovljena. Sodišče pri odločitvi ni bilo vezano na mnenje CSD, temveč je moralo presoditi, kako bodo interesi nasprotnega udeleženca najbolje zaščiteni. Ker se je B. B. ob zaslišanju izogibal konkretnim odgovorom o upravljanju s premoženjem in pokojnino nasprotnega udeleženca, prav tako je bilo v postopku ugotovljeno, da mu ne izroča vse pošte, ga izolira in da ne prenaša nadzora, je nedvomno vzpostavljen dvom, da bo kot skrbnik svojo funkcijo korektno opravljal.

18.Sodišče z odločitvijo ni v ničemer poseglo v izvrševanje pogodbe o preužitku in slednja še naprej predstavlja podlago za dejansko skrb, ki jo B. B. nudi nasprotnemu udeležencu na področju osebne nege, zdravstvene oskrbe, preskrbe, prevozov in ostalih storitev, opisanih v pritožbi.

19.Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu s 42. členom ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Ob tem se je opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20.Po določilu 70. člena ZNP-1 sodišče v primeru, da je oseba postavljena pod skrbništvo, o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno odločilo, da oba udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Nasprotni udeleženec zato, ker s pritožbo ni uspel, predlagatelj pa zaradi zaščite premoženja osebe, ki je postavljena pod skrbništvo, pa tudi, ker z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča.

-------------------------------

1(1) Primerjaj sklep VSL IV Cp 360/2022.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 262, 262/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.