Jedro

V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse za nepravdne postopke, med katere sodi tudi postopek delitve solastnine, obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku v skladu s 35. in 126. členom ZNP razdeli med vse udeležence nepravdnega postopka. Taksa s tem torej izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka (enako, kot morebitni strošek izvedenca ipd.).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsi udeleženci sami nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče v nepravdnem postopku delitve solastnine odločilo, da se solastna nepremičnina (parceli št. ... in ...) civilno razdeli s prodajo in delitvijo kupnine (I. točka izreka); da vsak udeleženec sam nosi svoje stroške postopka (II. točka izreka) in da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagatelju povrniti ustrezen delež skupnih stroškov postopka, vsak v znesku 336 EUR (III. točka izreka).

2. Zoper III. točko izreka sta nasprotna udeleženca vložila vsak svojo pritožbo.

3. Prva nasprotna udeleženka med drugim navaja, da bi moralo sodišče upoštevati dejstvo, da izpolnjuje pogoje za oprostitev sodnih taks, zato ji ne bi smeli biti naloženi v plačilo stroški postopka predlagatelja, ki izvirajo iz sodne takse. Če bi bila prva nasprotna udeleženka predlagateljica postopka, bi lahko bila oproščena plačila sodnih taks, po drugi strani pa ni deležna oprostitve sodnih taks, če nastopa kot nasprotna udeleženka.

4. Drugi nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da se pritožuje zoper skupne stroške in da naj predlagatelj plačuje sodne takse samo zase, on takse ne more plačati. Predlagatelj nima nobene pravice, da se vmešava v njegove zadeve.

5. Drugi nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo prve nasprotne udeleženke, vendar v odgovoru ne pove nič vsebinskega, temveč pretežno blati sodišče in mu očita storitev kaznivih dejanj.

6. Prva nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo drugega nasprotnega udeleženca in pritrjuje njegovim stališčem.

7. Predlagatelj je odgovoril na pritožbi obeh nasprotnih udeležencev in predlaga njuno zavrnitev.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo in ustrezno obrazložilo, da se skladno s 35. in 126. členom Zakona o nepravdnem postopku1 skupni stroški postopka razdelijo med vse udeležence postopka glede na njihove solastne deleže. Nobeden od pritožnikov ne izpodbija, da znesek, ki jima ga je naložilo v plačilo sodišče prve stopnje (336 EUR), ne bi ustrezal njunemu solastniškemu deležu 5/24.2 V sodni praksi je utrjeno stališče, da se sodne takse za nepravdne postopke, med katere sodi tudi postopek delitve solastnine, obravnavajo kot skupni strošek postopka, ki se po končanem postopku v skladu s 35. in 126. členom ZNP razdeli med vse udeležence nepravdnega postopka. Taksa s tem torej izgubi naravo sodne takse in se jo obravnava kot skupni strošek postopka (enako, kot morebitni strošek izvedenca ipd.). Zato je nepomembno, ali sta bila nasprotna udeleženca sama morda oproščena plačila sodnih taks oziroma izpolnjujeta pogoje za taksno oprostitev.3

10. Izpodbijani sklep nasprotni udeleženki tako ne nalaga plačila sodne takse, temveč povrnitev ustreznega dela skupnih stroškov postopka. Postopek za razdružitev solastnine je v pravnem interesu vseh solastnikov, torej v tem primeru vseh udeležencev postopka, zato so solastniki skupne stroške dolžni trpeti skladno s svojimi solastniškimi deleži. Nobeden od nasprotnih udeležencev ni bil v postopku oproščen plačila vseh stroškov postopka.4

11. Taksa, ki jo je prvotno res plačal predlagatelj, se je nato obravnavala kot skupni strošek postopka, zato se tudi ne šteje za lastni strošek stranke; za slednje je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da jih nosi vsaka stranka sama (II. točka izreka). Zato so neutemeljene pritožbene navedbe drugega nasprotnega udeleženca, ki navaja, da naj predlagatelj plačuje takse samo zase.

12. Glede navedb obeh pritožnikov, da takse (pravilno: deleža skupnih stroškov) ne moreta plačati, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da dejanska možnost poplačila5 ni kriterij, ki bi vplival na odločitev o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku (primerjaj 35 in 126. člen ZNP ter 151. do 166. člen Zakona o pravdnem postopku6). Kot že pojasnjeno, nobena od strank v postopku ni bila oproščena plačila stroškov postopka (temveč samo sodnih taks v pritožbenem postopku).

13. Pritožbeno sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu še pojasnjuje, zakaj mu je sodišče prve stopnje posredovalo pritožbo nasprotne udeleženke s prilogami, ki vsebujejo tudi občutljive osebne podatke, kar udeleženec v odgovoru na pritožbo obsežno polemizira. Sodišče prve stopnje je moralo tako postopati, saj je zaradi varovanja pravice stranke (v tem primeru drugega nasprotnega udeleženca) do izjave dolžno vročiti pritožbo ene strankam drugi strankam v odgovor (344. in 366. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), skupaj z vsemi prilogami, ki jih je stranka pritožbi priložila. Ker je prva nasprotna udeleženka po svoji volji pritožbi priložila tudi dokumentacijo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, je s tem konkludentno pristala na to, da bodo s to dokumentacijo lahko seznanjene tudi upravičene osebe, med katere je nedvomno šteti tudi tiste udeležence postopka, ki imajo pravico do odgovora na pritožbo.

14. V zvezi z očitki drugega nasprotnega udeleženca v odgovoru na pritožbo o „mečkanju“, o za neumnosti porabljenem času itd. pa pritožbeno sodišče opozarja, da gre za žalitve, ki v prav ničemer ne prispevajo k obrambi pravic stranke v postopku in za kakršne lahko sodišče stranki tudi izreče denarno kazen do 1.300 EUR (109. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Zato naj se nasprotni udeleženec v prihodnje v komunikaciji s sodiščem in drugimi državnimi organi vzdrži takega nedostojnega izražanja.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 35. člena ZNP, da vsaka stranka nepravdnega postopka načeloma nosi svoje stroške. V obravnavanem primeru (pritožbenem postopku) ne gre za nobeno od izjem, predvidenih v 35. ali drugih členih ZNP.

1 Uradni list SRS, št. 30/86 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP. 2 In tudi pritožbeno sodišče se je s preprostim izračunom prepričalo, da je odmera pravilna. 3 Primerjaj sklep VSL II Cp 1517/2020. 4 Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila drugemu nasprotnemu udeležencu z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 000/2020 z dne 3. 2. 2020 dodeljena brezplačna pravna pomoč, vendar zgolj za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, ne pa tudi za oprostitev vseh stroškov postopka (sklep na red. št. 15, list. št. 21 do 22), ta pravica drugega nasprotnega udeleženca pa je bila ukinjena z dnem 16. 6. 2020 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 000/2020 z dne 16. 6. 2020, red. št. 20, list. št. 30 do 31), medtem ko prva nasprotna udeleženka ni zaprosila za oprostitev stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je na naroku 10. 1. 2020 stranke v okviru materialnega procesnega vodstva pravilno opozorilo na možnost brezplačne pravne pomoči. 5 Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da je predmet delitve nepremičnina, neprerekano ocenjena na ... EUR, ki se bo v postopku civilne delitve prodala in kupnina razdelila med solastnike. 6 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.