Jedro

Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v 1. odst. 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organ za BPP, številka Bpp 2019/2010 z dne 25. 10. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Zahteva A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 2019/2010 z dne 25. 10. 2010 je tožena stranka odločila, da se prošnji A.A. (stranke z interesom v tem postopku) ugodi in se ji odobri nujna brezplačna pravna pomoč (dalje nujna bpp) za pravdni postopek Okrožnega sodišča v Celju, številka P 454/2010 v obliki: zastopanje na prvem naroku od 7. 10. 2010 dalje. Za izvajanje bpp se določi odvetnik B.B. Tožena stranka navaja, da je prosilka dne 7. 10. 2010 vložila prošnjo za dodelitev bpp v postopku razveze zakonske zveze. Četudi prošnja ne vsebuje vseh, za odločanje potrebnih podatkov v skladu z določili 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), pa gre za prekluzivni rok, ki določa hitro postopanje, zato je tožena stranka na podlagi 36. člena ZBPP odločila, da se ji odobri nujna bpp za prvi narok za glavno obravnavo, ki je določen za dne 5. 11. 2010. Za odobritev bpp je treba izpolnjevati tako imenovani subjektivni in objektivni pogoj. Ker na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti, ali prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev bpp, bo tožena stranka opravila poizvedbe po uradni dolžnosti. Če bo ugotovljeno, da odobritev bpp ni bila utemeljena, bo tožena stranka uporabila določbe ZBPP o neupravičeno prejeti bpp. Objektivni pogoj za dodelitev bpp se presoja na podlagi določila 24. člena ZBPP, kjer se upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Prosilka je dne 6. 10. 2010 pred Okrožnim sodiščem v Celju vložila tožbo zaradi razveze zakonske zveze. V zadevi P 454/2010 je bil za dne 6. 10. 2010 določen poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ki pa je bil na predlog prosilke preložen na dne 5. 11. 2010. Prosilka je izrazila namero, da bo od moža vtoževala tudi preživnino, pri čemer pa za formiranje preživninskega zahtevka potrebuje pomoč odvetnika. V zadevi gre za prekluzijo navajanja dejstev in predlaganja dokazov. V nujnih zadevah je tožena stranka v skladu z določilom 36. člena ZBPP dolžna nemudoma, ne glede na določbe ZBPP o pogojih in postopkih za odobritev bpp, le to odobriti samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, zato je tožena stranka odločila, kot izhaja iz izreka te odločbe. V nadaljevanju tožena stranka navaja še 41. člen in 42. člen ZBPP, ki se nanašata na morebiti kasneje spremenjene okoliščine, dolžnost obveščanja tožene stranke in določbo 49. člena tega zakona, ki določa dolžnost povračila sredstev v primeru spremembe premoženjskega stanja.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da so sporni objektivni pogoji, ki jih vsebuje določba 24. člena ZBPP, saj je odločitev tožene stranke abstraktna in ne zasleduje namena ZBPP. Tožena stranka je dodelila nujno bpp za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo, ne da bi se v odločitvi tudi dotaknila zadeve, za katero se daje bpp. Postavlja se vprašanje ali svetovanje in zastopanje na glavni obravnavi res pomeni nujno bpp, to je zadevo, ki je vezana na rok, z negativnimi posledicami. Naroki za glavno obravnavo niso vezani na prekluzivne roke, ki bi za stranko pomenili nujno opraviti določeno dejanje. Vsak narok se lahko prekliče in preloži. Strankina oziroma prosilčeva želja po odvetniku in bpp je razlog, ki upravičuje preložitev naroka. Prosilka za razpisan narok za dne 5. 11. 2010 ni izvedela zadnji trenutek, tako da bi lahko pravočasno vložila prošnjo. Ne gre za nujno procesno opravilo vezano na rok. Če bi obveljalo stališče Organa za BPP, da se vsako procesno opravilo vezano na rok ali datum, šteje za nujno, potem se lahko izigrava institut nujne bpp, da se dodeljuje bpp za vsako dejanje v postopku, ko sodišče stranki navede rok, v katerem lahko odgovori (na primer izvedensko mnenje v odgovor, pritožba v odgovor, vloga v odgovor). V podobnem primeru je sodišče že odločalo v obrazložitvi sodbe IV U 222/2010 in toženi stranki pojasnilo, da v takšnih primerih ne vidi razloga za dodelitev nujne bpp. Tudi v primerih nujne bpp se je treba dotakniti objektivnega pogoja, verjetnosti za uspeh in razumnosti začeti postopek ali se braniti s pravnimi sredstvi (24. člen ZBPP). Res je, da 36. člen ZBPP daje pooblastilo odobritvi bpp, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopkih za njeno odobritev v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji prosilke zamudil kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubila pravico takšno dejanje opraviti, torej ko gre za nujno bpp. Po mnenju tožeče stranke tega določila ni mogoče razlagati preširoko, to je brez vseh omejitev na način, da tožena stranka niti ne pove, za kakšno zadevo v temeljni zadevi gre. Tudi v zadevah nujne bpp je treba v osnovi povedati nekaj o verjetnosti izgleda za uspeh in razumnosti začeti postopek oziroma se braniti s pravnimi sredstvi. Takšno stališče je že zavzela sodna praksa. Nesprejemljivo je, da tožena stranka niti v enem stavku ne pojasni, na kaj se nanaša sporna zadeva v temeljnem sporu, oziroma kateri so razlogi, ki izkazujejo razloge iz 24. člena ZBPP. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke (stranke z interesom v tem sporu) zavrne kot neutemeljen, podrejeno pa, da vrne zadevo v ponoven postopek.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/2010, dalje ZUS-1) v odgovoru na tožbo navaja, da je bila nujna brezplačna pravna pomoč pravilno dodeljena, ker je prava nevešča oseba in ni sposobna sestaviti pravilen preživninski zahtevek v razvezni pravdi in ji je zato nujno potrebna strokovna pomoč odvetnika. V pravdnem postopku morajo stranke na prvem naroku predlagati vse dokaze, če ne jih zadenejo posledice prekluzije. Tako je tudi očitno, da je izkazana verjetnost izgleda za uspeh in so nasprotne trditve tožeče stranke neutemeljene. Ne drži tudi trditev, da tožena stranka ni niti v enem stavku pojasnila na kaj se nanaša sporna zadeva. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se odobri nujna bpp za prvi narok za glavno obravnavo, ki je že razpisana in da ima prosilka namero, da bo od moža vtoževala tudi preživnino, pri čemer za formiranje preživninskega zahtevka potrebuje pomoč odvetnika. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne, in da tožeči stranki naloži povrnitev stroškov postopka po zakonu, prosi pa tudi za taksno oprostitev.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (bpp), med katerimi so subjektivni pogoji, ki so vezani na stranko, in ki določajo njen finančno premoženjski položaj. Ti se v tem postopku niso presojali, glede na to, da je tožena stranka odobritev nujne bpp prosilki izrekla na podlagi določbe prvega odstavka 36. člena ZBPP. Slednja določba določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za bpp, ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni Organ za BPP, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopku za odobritev bpp, nemudoma odobri bpp samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna bpp). Odobritev bpp temelji na ugotovitvi, da je prosilka dne 6. 10. 2010 pred Okrožnim sodiščem v Celju vložila tožbo zaradi razveze zakonske zveze (P 454/2010), in da je bil za dne 6. 10. 2010 določen poravnalni narok, ki pa je zaradi prošnje prosilke preložen na dne 5. 11. 2010. Kot izhaja iz spisovnih listin, je bil prvi poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo razpisan za dne 6. 10. 2010, prosilka pa je že dne 8. 10. 2010 vložila prošnjo za dodelitev bpp, o kateri je tožena stranka odločala z izpodbijano odločbo dne 25. 10. 2010 in ji dodelila nujno bpp, glede na pravdnem postopku razpisani narok za dne 5. 11. 2010. Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v prvem odstavku 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.

V ponovnem postopku bo tožena stranka, po preveritvi prosilkinega finančno materialnega stanja, odločala v postopku redne dodelitve bpp in v primeru, da bo prošnji tožeče stranke ugodila, tudi v izreku odločbe odločila tako, da bo ta skladen z razlogi odločbe. V izpodbijani odločbi je namreč izrek, ki določa ugoditev prošnji stranke z interesom (prosilke za bpp) za zastopanje na prvem naroku od 7. 10. 2010 dalje, v nasprotju z razlogi v obrazložitvi, ki določa, da se bpp dodeli za formiranje preživninskega zahtevka. Storitve dodeljenega odvetnika so namreč glede na zahtevek oziroma prošnjo tožnice „vložitev preživninskega zahtevka“ drugače ovrednotene, kot zastopanje na prvem naroku, kot je to v izreku odločila tožena stranka. Kot je razvidno iz prošnje za dodelitev bpp in iz priloženega sodnega zapisnika v pravdni zadevi, stranka z interesom niti ni prosila za dodelitev bpp za zastopanje na prvem naroku, temveč zgolj za vložitev preživninskega zahtevka, ki ga je mogoče vložiti pred narokom, ali na samem 1. naroku za glavno obravnavo, vendar pa mora potem izrek odločbe (če seveda to izhaja iz vložene prošnje) vsebovati odobritev bpp za obe procesni dejanji.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo na podlagi 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (nepravilne uporabe materialnega prava) ter na podlagi tretjega odstavka tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2. izreka: Sodišče je zahtevo stranke z interesom A.A. za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, glede na to, da je njen interes v tem upravnem sporu, da odločba tožene stranke ostane v veljavi (intervenient na strani tožene stranke, prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)). Ker tožena stranka v tem sporu ni uspela, je sodišče zavrnilo zahtevo stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka, na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/2006, 62/2010, dalje ZUS-1), v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Sodišče ni odločalo o prošnji stranke z interesom za oprostitev plačila sodne takse, glede na to, da za njeno odmero ni podlage v nobenem materialnem predpisu.