Jedro

V skladu s 132. členom ZZZDR bi bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku za znižanje preživnine le v primeru, če bi tožnik dokazal, da se je po določitvi preživnine za toženca s sodbo P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012 vrednostno razmerje med toženčevimi potrebami in preživninskimi zmožnostmi njegovih staršev spremenilo v škodo tožnika, pri čemer so relevantne zgolj bistvene spremembe, v konkretnem primeru torej le bistveno poslabšanje materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika kot preživninskega zavezanca. Tožnik takšnih spremenjenih okoliščin ni dokazal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik je dolžan povrniti tožencu stroške pritožbenega postopka v znesku 91,39 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je zavrnilo tožbeni zahtevek za znižanje preživnine, kot je to razvidno iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. Tožniku je naložilo, da je dolžan tožencu povrniti pravdne stroške v znesku 594,01 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da bi sodišče moralo ugotoviti, da so se tožnikove zmožnosti za plačevanje preživnine poslabšale. V prvem sojenju je sodišče upoštevalo, da tožnik prejema plačo 588,00 EUR in invalidnino v znesku 145,00 EUR, pri čemer pa ni ugotovilo tožnikovega slabega zdravstvenega stanja in njegovih stroškov najema stanovanja. Tožnikov zaslužek je sedaj nižji. Prejema plačo v znesku 613,00 EUR, vendar pa ne prejema nobene invalidnine. Spremenjena okoliščina je tudi v tem, da tožnik plačuje najemnino približno 250,00 EUR. Prav tako bi sodišče moralo upoštevati, da se je tožniku od leta 2012 poslabšalo zdravstveno stanje. Njegova zmožnost za delo je zato zmanjšana. Delodajalec ga ne razporeja na terensko delo in ima stacionirano delo v P. iz zdravstvenih razlogov že od 1. 1. 2017 dalje. Napačen je zaključek sodišča, da tožnikova plača ni njegov edini vir dohodka. Znesek 757,58 EUR, ki ga je prejel 17. 1. 2017, predstavlja plačo za december 2016, ko je še imel terensko delo. Iz bančnih izpiskov je razvidno, da je stanje na tožnikovem računu ves čas negativno.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s 132. členom ZZZDR bi bilo mogoče ugoditi tožnikovemu zahtevku za znižanje preživnine le v primeru, če bi tožnik dokazal, da se je po določitvi preživnine za toženca s sodbo P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012 vrednostno razmerje med toženčevimi potrebami in preživninskimi zmožnostmi njegovih staršev spremenilo v škodo tožnika, pri čemer so relevantne zgolj bistvene spremembe, v konkretnem primeru torej le bistveno poslabšanje materialnih in pridobitnih zmožnosti tožnika kot preživninskega zavezanca (glede na njegovo trditveno podlago). Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvega sodišča, da tožnik ni dokazal takšnih spremenjenih okoliščin.

6. Tožnik je izpovedal, da je v postopku P 1858/2011-IV lagal o svojih prejemkih in sicer, da invalidnine (okoli 145,00 EUR) v resnici ni nikoli prejemal, temveč je ves čas dobival le plačo. Če je tako, se v tem pogledu že po naravi stvari ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, saj se njegovi dejanski prejemki niso zmanjšali. Njegova plača se je celo nekoliko povečala (sedaj znaša okoli 613,00 EUR, tedaj pa je tožnik prejemal 588,00 EUR), razen tega pa ima očitno še druge občasne vire prejemkov, kot je ugotovilo prvo sodišče (aprila 2017 je tožnik prejel 325,00 EUR iz naslova nakazila s strani N.). Res je sicer, da prejemek 757,58 EUR z dne 17. 1. 2017 (plača za december 2016 ? priloga A8) ne izkazuje, da bi tožnik imel poleg plače še druge vire dohodkov, kot je zmotno štelo prvo sodišče, saj je tožnik za december 2016 prejel poleg plače še povračilo stroškov za prevoz in prehrano, ker je tedaj opravljal še terensko delo, od 1. 1. 2017 pa terenskega dela nima več. Kljub temu pa to v ničemer ne vpliva na pravilnost ugotovitve prvega sodišča, da tožnik ni izkazal poslabšanja svojih (dejanskih) prejemkov po izdaji sodbe P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012. 7. Tožnik tudi ni izkazal poslabšanja svojih delovnih zmožnosti. Ima sicer določene zdravstvene težave, vendar pa ni dokazal, da bi te zmanjševale njegove pridobitne zmožnosti. Da nanje tožnikove bolezenske težave ne vplivajo izhaja tudi iz tega, da je še tik pred vložitvijo tožbe opravljal terensko delo, čeprav je že tedaj imel določene bolezni (prilogi A9 in A10).

8. Protispisna je tožnikova trditev, da sodišče ob prvem določanju preživnine ni upoštevalo njegovih stroškov bivanja (najemnine za stanovanje), saj iz sodbe P 1858/2011-IV z dne 18. 9. 2012 izhaja, da je sodišče upoštevalo, da tožnik plačuje 160,00 EUR najemnine za stanovanje, za ostale stroške bivanja pa še med 40,00 EUR in 50,00 EUR. Tožnik ni izkazal niti spremembe najemnine za stanovanje (da naj bi sedaj znašala 250,00 EUR), saj ni predložil ne najemne pogodbe, ne dokazil o plačilih te najemnine. Tožnikovo sklicevanje na negativno stanje na njegovem bančnem računu je neutemeljeno že zato (ob tem, da ima preživninska terjatev mladoletnega otroka prednostno naravo), ker ni pojasnil, zaradi katerih izdatkov ima to negativno stanje. Ker ni uspel v sporu, je tožnik dolžan povrniti tožencu tudi pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

9. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo prvega sodišča (353. člen ZPP).

10. Tožnik je dolžan povrniti tožencu stroške pritožbenega postopka v znesku 91,39 EUR, ki jih predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo z materialnimi stroški in DDV, v skladu z določili OT in v mejah stroškovnega zahtevka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). V primeru zamude je tožnik dolžan plačati tudi zakonske zamudne obresti.