Jedro

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve.

Ker bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik sam oziroma njegovi družinski člani, je utemeljena delna oprostitev sodne takse (v višini polovice sodne takse za pritožbo).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se tožnik delno oprosti plačila sodne takse za pritožbo, tako da je dolžan plačati takso v višini 153,00 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo.

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vlaga tožnik pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnika oprosti plačila sodnih taks v tem postopku. Navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker je tožnik slabega premoženjskega stanja, invalidsko upokojen kot delovni invalid rudar, s hudimi zdravstveni težavami in z velikimi mesečnimi izdatki. Tožnik je postal nezmožen za delo kot delovni invalid in je tudi utrpel hude posledice zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar mu je povzročilo povečane izdatke za zdravilo in drugo potrebno oskrbo. Takšno stanje pa še vedno traja. Tožnik zaradi slabšega premoženjskega stanja tudi nima sredstev za plačilo sodnih taks.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba in skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

Zakon o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 do 63/2013) v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranki, ki ni prejemnik denarne pomoči po prvem odstavku tega člena, odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdalje do izdaje odločbe. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje sodna praksa razlaga s pomočjo kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Po drugem odstavku 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Ob izdaji tega sklepa je ta znašal 265,22 EUR, dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka pa v višini 530,44 EUR.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, upoštevajoč pisno izjavo tožnika o njegovem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njegovih družinskih članov, da povprečni mesečni dohodek gospodinjstva (tožnika v višini 560,00 EUR in žene v višini 660,00 EUR) znaša 1.220,00 EUR oziroma 610,00 EUR, na družinskega člana, kar presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki znaša v višini 530,44 EUR. Glede na podatke o premoženjskem stanju tožnika in njegove žene, upoštevajoč, da tožnik tudi nima prihrankov in drugega premoženja, ki bi ga bilo po določbah ZST-1 potrebno upoštevati, pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila s plačilom sodne takse za pritožbo v višini 306,00 EUR, ki predstavlja enkratno obveznost, občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam oziroma njegovi družinski člani. Zaradi navedenega je po oceni pritožbenega sodišča utemeljena delna oprostitev v višini polovice sodne takse za pritožbo (celotna taksa za pritožbo po tar. št. 2321 ZZS-1 znaša v višini 306,00 EUR). Tako je tožnik dolžan po delni oprostitvi plačila sodne takse plačati sodno takso v znesku 153,00 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s peto alineo 353. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem pa pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep.