9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRps 9240/2004 z dne 15. 3. 2005 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Ljubljana št. P-4877/04 z dne 14. 10. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve cestnoprometnega prekrška po točki c) četrtega odstavka 117. člena Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter naloženo plačilo stroškov postopka. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 14., 22. in 25. člena Ustave. Kršitev utemeljuje z dejstvom, da merilo alkoholiziranosti, ki ga je uporabila policija v konkretnem primeru, ni merilo, ki bi imelo listino o ustreznosti tipa meril. Alkoholomer Draeger 7410 je po mnenju pritožnika indikator, ne pa naprava, ki bi morala izpolnjevati meroslovne zahteve za eliometre, zato z njim ni mogoče dokazovati obstoja prekrška. Posledica naj bi bila napačna izmera. Policisti naj bi opravili nezakonito meritev in s tem kršili predpise o meroslovju. Pritožnik navaja, da mu je kršena tudi pravica do učinkovite pritožbe, saj naj navedenih dejstev izpodbijana odločba ne bi upoštevala.

B.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Tega izpodbijanima odločbama ni mogoče očitati. Pritožnik zatrjuje kršitev človekovih pravic z očitkom glede pravilnosti ugotovitve organov za postopek o prekrških in njihovo presojo o obstoju posameznih znakov prekrška, tj. ugotovljene stopnje alkoholiziranosti. To je stvar dokazne presoje, ki ne more biti predmet presoje pred Ustavnim sodiščem. Dokazna ocena in presoja je v izpodbijanih odločbah obrazložena in ji kot taki ni mogoče odreči razumnosti. Višje sodišče v obrazložitvi odločbe posebej opozarja na četrti odstavek 116. člena ZVCP, ki določa, da se okoliščina, ali je voznik pod vplivom alkohola, ugotavlja s sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom. Višje sodišče pojasnjuje, da elektronski alkotest, s katerim je bil obdolženec preizkušen, ni merilna naprava, temveč zgolj indikator alkoholiziranosti; pri alkotestih ni potrebno pridobiti tipske odobritve alkotesta, proizvajalec naprave zahteva le, da je alkotest kalibriran vsakih šest mesecev. Po mnenju Višjega sodišča ocena prvostopenjskega organa za postopek o prekršku, da je pritožnik obravnavani prekršek storil in je zanj odgovoren, temelji na obdolženčevem strinjanju z rezultatom preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom. Višje sodišče je glede na določbe ZVCP ter glede na načelo proste presoje dokazov iz Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. in Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. – v nadaljevanju ZP) zavzelo stališče, da je na podlagi vpogleda v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom in obdolženčevega priznanja pritožnikova odgovornost za storitev prekrška dokazana. Takšni odločitvi, ki jo je Višje sodišče oprlo na ustrezne določbe ZP in ZVCP, ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožniku ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave (ki pomeni poseben izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave na področju varstva pravic v sodnih in drugih postopkih).

5.Neutemeljen je tudi pritožnikov očitek kršitve pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Pritožnik je pritožbo vložil, o njej pa je pritožbeni organ tudi odločil. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, je drugostopenjski organ ocenil vse navedbe v pritožbi, se do njih opredelil in svojo odločitev tudi obrazložil.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer