Jedro

Predlagateljica s tožbo, ki je podlaga obravnavanega vpisa, uveljavlja, da sodijo vse nepremičnine (v celoti) v skupno premoženje in da znaša njen delež na tem skupnem premoženju 1/2. Izključni zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin pa je nasprotni udeleženec. Pri tej njegovi lastninski pravici (do celote) oziroma osnovnem pravnem položaju je zato sodišče prve stopnje pravilno vpisalo zaznambo spora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca ter potrdilo odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, ki je na podlagi priložene tožbe in potrdila Okrožnega sodišča na Ptuju dovolila vpis zaznambe spora o pridobitvi lastninske pravice pri predmetnih nepremičninah. Odločilo je še, da predlagateljica sama nosi svoje stroške vloženega odgovora na ugovor.

2. Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da je nepravilno stališče sodišča prve stopnje, da je zaznamba spora možna na celotni nepremičnini. Za takšno stališče ni najti opore v veljavnih določbah Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ta zakon v 15. členu predvideva možnost vpisa pravnega dejstva v breme idealnega deleža. Zaznambe lahko obremenjujejo pravni položaj nepremičnine, na katerega se nanašajo, le v obsegu, kolikor to izhaja iz listine, ki je podlaga za vpis. V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo, izhaja, da se z njo v korist predlagateljice (tožnice) zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/2. Zato je lastninsko pravico pritožnika mogoče omejiti le v tem obsegu. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Skladnosti med predlogom in listino ni. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.

3. Predlagateljica je odgovorila na pritožbo. Pritožbenim navedbam je nasprotovala in pritrjevala odločitvi izpodbijanega sklepa. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagateljica je predlagala zaznambo spora ter predložila zahtevane listine po 79. členu ZZK-1. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da so pogoji za ta vpis izpolnjeni. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi morala biti omenjena zaznamba vpisana zgolj pri polovičnem solastniškem deležu. Predlagateljica s tožbo, ki je podlaga obravnavanega vpisa, uveljavlja, da sodijo vse nepremičnine (v celoti) v skupno premoženje in da znaša njen delež na tem skupnem premoženju 50 %. Izključni zemljiškoknjižni lastnik teh nepremičnin pa je nasprotni udeleženec. Pri tej njegovi lastninski pravici oziroma osnovnem pravnem položaju je zato sodišče prve stopnje pravilno vpisalo zaznambo spora. Iz priložene tožbe nadalje ne izhaja, da bi predlagateljica uveljavljala solastninsko pravico v 50 % deležu. Te pritožbene navedbe so nepravilne in ne upoštevajo razlike med deležem na skupnem premoženju in solastniškim deležem. Ena od temeljnih značilnosti skupne lastnine je v tem, da idealni deleži niso določeni. Slednja se v zemljiško knjigo vpiše tako, da se pri istem osnovnem pravnem položaju kot imetniki vpišejo vsi skupni lastniki (prim. tretji odstavek 15. člena ZZK-1). Pri določitvi deležev na skupnem premoženju gre za ugotovitev, v kakšnem razmerju sta zakonca (zunajzakonska partnerja) prispevala k ustvarjanju tega premoženja. S tem solastnina ne nastane. Režim skupnega premoženja preneha šele z izrecnim dogovorom, da se ta skupnost spremeni v solastninsko skupnost (dogovor, da postaneta dosedanja skupna lastnika solastnika stvari v sorazmerju z deleži iz skupnega premoženja), ali pa z realno delitvijo, ki je lahko sporazumna, ali sodno.1 Ali bo predlagateljica pridobila solastniški delež na predmetnih nepremičninah in kakšen bo ta delež, zaenkrat še ni znano.

6. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

7. Odločitev o pritožbenih stroških predlagateljice (stroških podanega odgovora na pritožbo) temelji na prvem odstavku 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1. 1 Prim. CDn 16/2020.