Jedro

Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Toženka tega, ali je ta pogoj izpolnjen, utemeljeno ni niti ugotavljala, saj vsebinske predpostavke za meritorno obravnavo zadeve niso bile izpolnjene.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča I U 1204/2022-8 z dne 17. 10. 2022. 2. V obrazložitvi toženka ugotavlja, da je bila tožniku s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 delno odvzeta poslovna sposobnost. Na podlagi navedenih sklepov je bila izdana odločba Centra za socialno delo Domžale, s katero je bila tožniku kot skrbnica postavljena A. A., in sicer z dolžnostjo, da tožnika zastopa pred sodnimi, upravnimi in drugimi postopki. Ker je tožnik prošnjo, ki ni vsebovala vseh, v 32. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zahtevanih podatkov, vložil sam, je toženka pozvala skrbnico, naj v roku 5 dni od prejema poziva sporoči, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je v navedeni zadevi postavil prosilec oziroma odobri prošnjo za BPP ter izpolni prošnjo na predpisanem obrazcu ali jo dopolni z manjkajočimi podatki tožnika. Poziv je bil skrbnici vročen 2. 11. 2022. Ker se skrbnica v tem roku in niti kasneje na poziv toženke ni odzvala, je zahtevo na podlagi 67. člena in 2. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrgla.

3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in zoper sklep vlaga tožbo. V njej navaja, da je toženka kršila prvi odstavek 36. člena ZBPP, po katerem se BPP dodeli ne glede na materialni položaj prosilca za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, ki jih po preteku rokov ne more več odpraviti. Toženka navedenega ni upoštevala in mu s tem kratila pravočasno vložitev pritožbe zoper očitno nedopusten sklep I U 1204/2022 z dne 17. 10. 2022, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži le odvetnik ali oseba z opravljenim državnim pravosodnim izpitom.

4. Skrbica je vloženo tožbo odobrila z vlogama z dne 27. 12. 2022 in 11. 1. 2023. 5. Tožba ni neutemeljena.

6. Po drugem odstavku 34. člena ZUP pristojni organ za BPP, če ta zakon ne določa drugače, postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Po drugem odstavku 46. člena ZUP je polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, procesno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. V skladu z 49. členom ZUP mora organ med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko stranka v postopku, in ali zastopa procesno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik. Če vložnik po tem zakonu ne more biti stranka, organ zahtevo s sklepom zavrže (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP)

7. Sodišče ugotavlja, da med strankama relevantno dejansko stanje ni sporno, in sicer, da je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost, da je zahtevo za dodelitev BPP vložil sam in da njegova skrbnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče (in niti kasneje do izdaje sklepa) tega njegovega dejanja ni odobrila. Glede na to dejansko stanje pa je odločitev toženke pravilna.

8. Tega ne spremeni tožnikovo sklicevanje na kršitev prvega odstavka 36. člena ZBPP, ki določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). Toženka namreč tega, ali je ta pogoj izpolnjen, utemeljeno ni niti ugotavljala, saj vsebinske predpostavke za meritorno obravnavo zadeve niso bile izpolnjene.

9. Izpodbijana odločitev je torej zakonita in pravilna. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (opisano v točki 7. te sodbe), med tožnikom in toženko ni sporno. Obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje.1

10. Če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Glej I Up 146/2021 in v njej navedene sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice.