Jedro

Ob upoštevanju negativnega pravnega mnenja odvetnika, ki je natančno preučil pravni položaj tožnika in več njegovih povezanih izvršilnih zadev, in upoštevaje navedbe tožnika, je tožena stranka pravilno zaključila, da so tožnikova pričakovanja v nasprotju s pričakovanim izidom.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 203/2020, zaradi plačila odškodnine.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka svojo odločitev oprla na objektivni kriterij iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je prošnji za dodelitev BPP priložil sklep Okrožnega sodišča II R 203/2020 z dne 24. 4. 2020, iz katerega izhaja, da je tožnik dne 11. 3. 2020 vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine, sodišče pa je odločilo, da je potrebna dopolnitev tožbe. Ker iz prošnje za dodelitev BPP ni bilo mogoče razbrati, zaradi katerega dejanja tožnik želi BPP in katero vrsto BPP želi, je bil pozvan na odpravo pomanjkljivosti. V elektronskem sporočilu je tožnik med drugim pojasnil, da gre za mirno rešitev zadeve P 168/1996, priložil je dopis predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani, kjer je omenil nezakonito izvršbo I 8/97 in pojasnil, da se mu ne prizna ustavnih pravic do učinkovitega sodnega in pravnega sredstva in povračila škode. Na podlagi poizvedb in vpogleda v listine je toženka ugotovila, da je bila tožniku z odločbo št. Bpp 2880/2019 z dne 1. 12. 2019 dodeljena BPP za pravno svetovanje v obsegu sestanka/sestankov z odvetnikom, preučitve dokumentacije in izdelave obrazloženega pisnega mnenja v več izvršilnih postopkih, ob pogoju verjetnih izgledov za uspeh po 8. in 24. členu ZBPP. Za izvajanje BPP je bil določen odvetnik A.A.. Ta je pripravil pravno mnenje, v katerem je med drugim pojasnil, da v pravdnem postopku P 168/1996 pravilnosti izračuna preostanka kupnine ne more komentirati, saj bi potreboval sodbo prvostopenjskega sodišča, pritožbo, sodbo drugostopenjskega sodišča in sodbo Vrhovnega sodišča. Iz izreka sodbe res izhaja, da je bila sodba izdana v nenavzočnosti tožnika, vendar zastopanje po odvetniku v pravdnih postopkih pred sodiščem prve in druge stopnje ni obvezno, niti ni bilo obvezno v času izdaje sodbe. Sodba Okrožnega sodišča v Kopru 602/98 je bila izdana na podlagi sporazumne razveze zakonske zveze, torej je bilo sporazumno rešeno tudi vprašanje o preživnini in stikih. Po mnenju odvetnika tudi ni možno trditi, da bi bil izvršilni postopek I 257/2013 na podlagi veljavnega izvršilnega naslova nezakonit. Odvetnik je tožniku predlagal, da mu posreduje pooblastilo za pridobitev dokumentacije v postopkih P 168/1996 in I 8/97, ki se nanašata na deložacijo in posledično izgubo bivališča, z opombo, da so, glede na potek časa, roki za pravna sredstva verjetno že zamujeni. Tožnik je bil tudi opomnjen, da je rok za vložitev odškodninske tožbe zoper državo tri leta od dneva, ko je izvedel za povzročitelja škode. Na podlagi navedenega je toženka zaključila, da je prošnja tožnika za dodelitev BPP očitno nerazumna, ker so pričakovanja oz. zahteve tožnika za zastopanje pred sodiščem v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 203/2020, ki se nanaša na tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi plačila odškodnine, ker naj bi sodnica z nezakonito sodbo P 168/1996 leta 1998 na grozovit način izvršila krajo doma, očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem postopku. Ker je odvetnik kot pravni strokovnjak po proučitvi več povezanih zadev tožnika podal negativno pravno mnenje, tožniku ni mogoče dodeliti BPP v zadevi II R 203/2020, ki se smiselno nanaša na že preučen pravni položaj tožnika. Ker ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, bi bila dodelitev BPP v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita in protiustavna. V tožbi se sklicuje na pravdno zadevo, zaradi katere je skupaj z ostalimi družinskimi člani ostal brez stanovanja ter stalnega in začasnega prebivališča. V zvezi z navedenim zatrjuje nastanek premoženjske in nepremoženjske škode. Toženka krši ustavne pravice iz 23. in 25. člena Ustave RS, ki določata, da imajo upravičenci pravico do odvetnika. Ne strinja se z ugotovitvijo tožene stranke, da ga je organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani pozval k dodatni izjasnitvi glede prošnje za dodelitev BPP. Tožena stranka ni upoštevala dejanskega stanja, da je sodba P 168/1996 povzročila zločin nad otrokoma in staršema. Navaja, da mu je bil z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2880/2019 z dne 27. 11. 2019 za pravno svetovanje in izdelavo pisnega obrazloženega mnenja dodeljen odvetnik A.A. za izvršilne zadeve, ki jih našteje, vendar odvetnik ni storil ničesar za odpravo nezakonitih izvršb. Slovenija že 24 let ne priznava pravnega varstva tožniku, otrokoma in ženi, ki so žrtve zločina, naklepnih kaznivih dejanj sodnika, civilne policije in odvetnika. V nadaljnjih vlogah tožnik pojasnjuje, da njegove vloge pomenijo prošnje za priznanje varstva ter zagotavljanje ustavnih, osebnostnih in človekovih pravic. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in da tukajšnje sodišče samo odloči o zadevi in mu dodeli BPP v predmetni zadevi.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila pa je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 203/2020, zaradi plačila odškodnine.

7. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je po presoji sodišča tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj.

8. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za dodelitev BPP zavrne. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je glede na izrecno besedilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu za BPP nalaga, da vsaj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

9. Po presoji sodišča je tožena stranka glede na okoliščine obravnavanega primera pravilno presodila, da bi bila dodelitev BPP očitno nerazumna, ker so pričakovanja oz. zahteve prosilca za zastopanje pred sodiščem v pravdni zadevi očitno v nasprotju s pričakovanim izidom v morebitnem postopku. Kot je bilo tožniku pojasnjeno že v obrazložitvi izpodbijane odločbe, je bila tožniku z odločbo št. Bpp 2880/2019 z dne 11. 12. 2019 dodeljena BPP za pravno svetovanje, preučitev dokumentacije in izdelava obrazloženega pisnega mnenja v zvezi z več izvršilnimi postopki in zatrjevanimi nezakonitimi izvršbami. Odvetnik A.A. je po preučitvi več povezanih zadev tožnika podal negativno pravno mnenje. Tožena stranka je mnenje odvetnika povzela v izpodbijani odločbi, in sicer zaključke odvetnika za posamezne izvršilne postopke ter njegovo ugotovitev, da so bili glede na potek časa, roki za pravna sredstva že zamujeni. Tako je zamujen tudi rok za vložitev odškodninske tožbe zoper državo, ki je tri leta odkar je prišlo do škodnega dogodka ali škode oziroma od dneva, ko je oseba izvedela za povzročitelja škode.

10. Tožnik je bil s pravnim mnenjem odvetnika seznanjen. Tožena stranka ga je tudi pozvala na odpravo pomanjkljivosti in dopolnitev prošnje, zato ne drži tožnikova navedba, da mu poziv na dopolnitev ni bil vročen. Prav tako niso utemeljene tožnikove navedbe, ki se nanašajo na zatrjevane kršitve pravice tožnika do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva iz 13. člena EKČP. Sodišče tožniku pojasnjuje, da obsežni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na domnevno nezakonite izvršbe in zatrjevano škodo v zvezi s prodajo stanovanja, v predmetnem upravnem sporu niso relevantni, saj se predmetni spor nanaša le na vprašanje tožnikove upravičenosti do BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani II R 203/2020. 11. Zadeva II R 203/2020 se torej smiselno nanaša na že proučen pravni položaj tožnika v zvezi z domnevno nezakonitimi izvršbami, za katere tožnik želi odškodnino. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožnik ves čas vztrajal le pri tem, da je namen tožbe odprava nezakonite izvršbe P 168/1996, za to pa ni predložil nobenega dokaza in dokumentacije, tudi ne po pozivu tožene stranke na dopolnitev. Ob upoštevanju negativnega pravnega mnenja odvetnika A.A., ki je natančno preučil pravni položaj tožnika in več njegovih povezanih izvršilnih zadev, in upoštevaje navedbe tožnika, je tožena stranka tudi po mnenju sodišča pravilno zaključila, da so tožnikova pričakovanja v nasprotju s pričakovanim izidom.

12. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi določbe 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

13. Glede na nespornost dejanskih ugotovitev, ki so ob zavzetem pravnem stališču relevantne za odločitev, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.