Jedro

Za odločanje o utemeljenem ugovoru zoper sklep o izvršbi je pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.

Izrek

1.Odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnice neutemeljen v delu, v katerem ta izpodbija sklep o izvršbi v 2. točki I. izreka (glede izterjave zakonskih zamudnih obresti kot stroškov nepravdnega postopka v znesku 62.456,62 SIT), se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

2.V ostalem delu se dolžničin ugovor šteje za pritožbo in se ta zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu (1. in 3. točka I. izreka sklepa o izvršbi) potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo upnikove terjatve in sicer glavnico v znesku 27.920,57 SIT in zakonskih zamudnih obresti v znesku 62.456,62 SIT ter 9.000,00 SIT izvršilnih stroškov. V ostalem delu je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložila ugovor dolžnica. V ugovoru navaja, da izpodbijanega sklepa ne more preizkusiti, ker ni prejela predloga za izvršbo in izračuna obresti. Sodna odločba, ki je izvršilni naslov v tem izvršilnem postopku je sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 303/93, ki je bil izdan 6.11.1996. Dolžnica je terjatev v znesku 68.414,00 SIT plačala z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upnik ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti od stroškov nepravdnega postopka.

V odgovoru na ugovor upnik navaja, da je bil izvršilni naslov izdan 11.7.1995. Zakonske zamudne obresti tečejo od dneva izdaje sklepa dalje do plačila. Dolžnica ne izpodbija obračuna zakonskih zamudnih obresti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor dolžnice ni utemeljen in ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 58. člena ZIZ).

Ugovor dolžnice je delno utemeljen.

Neutemeljen je ugovor dolžnice, da izpodbijanega sklepa o izvršbi ni mogla preizkusiti. Dolžnica je upnikov predlog za izvršbo prejela skupaj s sklepom o izvršbi dne 5.5.1999, kot to izhaja iz povratnice pripete k list. št. 5. Izračuna zakonskih zamudnih obresti dolžnici ni bilo potrebno vročiti, ker si jih lahko dolžnica sama izračuna oziroma da izračunati.

V izvršilnem naslovu, sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. N 303/93 z dne 11.7.1995 je dolžnici naloženo, da je dolžna upniku plačati 68.414,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila in mu povrniti 130.687,50 SIT stroškov nepravdnega postopka.

Dolžnica je upniku dne 30.1.1997 plačala 71.980,00 SIT na račun plačila terjatve in dne 18.2.1997 stroške nepravdnega postopka v znesku 130.687,00 SIT.

V izvršilnem naslovu ni določeno, da je dolžnica dolžna od stroškov nepravdnega postopka plačati zakonske zamudne obresti. Ugovor dolžnice je zato v tem delu utemeljen. O utemeljenem ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi (1. odstavek 64. člena ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor v tem delu ni utemeljen, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklep o izvršbi je bil izdan 23.4.1999, torej v času veljavnosti Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ (Ur. list RS št. 51/98), ki nima določila, kot ga je imel Zakon o izvršilnem postopku v 2. odstavku 20.a člena, na podlagi katerega je izvršilno sodišče lahko, na upnikov predlog, naložilo dolžniku plačilo zakonitih zamudnih obresti od neplačanih stroškov postopka za čas od dneva izdaje sodne odločbe do dneva plačila.

Neutemeljen je ugovor dolžnice, da je s plačilom zneska 71.980,00 SIT dne 30.1.1997 plačala celotno terjatev 68.414,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.7.1995 dalje. Na dan 30.1.1997 je terjatev upnika znašala 100.053,56 SIT (glej priložen obračun zakonskih zamudnih obresti). Upnikov zahtevek za izterjavo zneska 27.920,57 SIT je zato utemeljen. Zmotno je stališče dolžnice, da je zakonske zamudne obresti od zneska 68.414,00 SIT dolžna plačati šele od pravnomočnosti izvršilnega naslova dalje, ker je v izvršilnem naslovu jasno določeno, da je zakonske zamudne obresti dolžna plačati od dneva izdaje izvršilnega naslova, ta pa je bil izdan 11.7.1995. Nemožnost uporabe služnostne poti ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za plačilo denarne terjatve, ki je bila določena kot odmena za ustanovitev nujne poti (55. člen ZIZ). Neutemeljen ugovor se šteje za pritožbo (2. odstavek 54. člena ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 58. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato dolžničin ugovor v tem delu obravnavalo kot pritožbo in jo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep o izvršbi v 1. točki I. izreka (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).