Jedro

V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje.

Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 7. 2021 odločilo: - pod točko I. izreka, da se D. P. (v nadaljevanju nasprotni udeleženec) sprejme v nadzorovano obravnavo po ZDZdr, za čas šest mesecev, to je do 14. 1. 2022; - pod točko II. izreka, da se bo nadzorovana obravnava izvajala v SVZ D.; - pod točko III izreka, da so koordinatorji nadzorovane obravnave T. P., S. S. in T. K. 2. Zoper sklep sta se pritožila nasprotni udeleženec in Socialno varstveni zavod D.1. 3. Nasprotni udeleženec je v pritožbi navajal, da se pritožuje zoper izrečeno nadzorovano obravnavo in predlaga, da se ta ukine. Z nadzorovano obravnavo se ne strinja zaradi komplikacij, ki bi se lahko pojavile pri njegovem zdravljenju v nadzorovani obravnavi in zaradi nemožnosti namestitve v drug zavod ali stanovanjsko skupnost. 4. SVZ D. je v pritožbi uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 30. členom ZDZdr in 42. ZNP-1 ter predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi je navajal, da se nadzorovana obravnava na odprti enoti SVZ ne more izvajati, saj se ta ukrep izvaja v domačem okolju. Sodišče prve stopnje za sprejem na odprto enoto SVZ ni pristojno, saj je le v zvezi z ukrepom po 75. členu ZDZdr pristojno za odločanje o sprejemu v varovani oddelek brez privolitve. Za sprejem na odprto enoto zavoda je potrebno upoštevati Zakon o socialnem varstvu in Pravilnik o postopku pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva in po teh je namestitev na odprti oddelek prostovoljna z dogovorom. Nasprotni udeleženec je podal prošnjo za reden sprejem na odprto enoto zavoda, vendar je ta postopek ločen od predhodnega, ko je bil sprejet v varovani oddelek po sklepu sodišča brez privolitve. Ker imajo na odprti enoti zasedene vse kapacitete, so že na naroku 18. 6. 2021 nasprotnega udeleženca seznanili, da bo nameščen na zasilno posteljo. Z izrekom sprejema nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo se bodo zdravstvene storitve za nadzorovano obravnavo zaračunavale dvojno, Psihiatrični bolnici ... kot izvajalcu nadzorovane obravnave in pritožniku kot socialno varstvenemu zavodu. Sodišče prve stopnje bi moralo s sprejemom nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo opredeliti pristojnosti in odgovornosti, ki jih nosi socialno varstveni zavod in P..., koordinatorji nadzorovane obravnave. Glede na odločitev sodišča prve stopnje, da se ukrep nadzorovane obravnave izvaja v SVZ D. v odprti enoti za čas šestih mesecev, premestitev ali sprejem nasprotnega udeleženca v tem času v drug SVZ ali ustanovo ne bo možna. Pritožnik zato predlaga ponovno presojo, ali je potrebna nadzorovana obravnava nasprotnega udeleženca na odprti enoti SVZ, kdo vodi nadzorovano obravnavo in kje se le-ta izvaja.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP (v zvezi z 366. členom ZPP, 30. členom ZDZdr in 42. členom ZNP-1) sodišče druge stopnje odločbo sodišča prve stopnje preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točk drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

7. V postopkih izreka ukrepov po ZDZdr je naloga sodišča zgolj nadzorna in usmerjena na varovanje človekove osebne svobode in prostosti osebe, v katere ti ukrepi posegajo. Pri tem je sodišče vezano na predlagani ukrep zdravljenja in preizkuša le ali so zanj izpolnjeni zakonski pogoji, kot jih določa ZDZdr in ali je odvzem osebne svobode oziroma poseg v človekove pravice pacienta sorazmeren z ustavno vrednoto, ki se na ta način varuje2. Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku presojalo predlog CSD ..., Enote L. za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo.

8. Kot je sicer izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, 80. člen ZDZdr v prvem odstavku opredeljuje ukrep sprejema v nadzorovano obravnavo kot obravnavo oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne začasnega prebivališča, na območju na katerem dejansko biva, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice, v domačem okolju osebe. V drugem odstavku 80. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi dopustno, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki so našteti v tem odstavku, med temi v 5. alineji tudi pogoj, če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. ZDZdr v tretjem odstavku 48. člena določa, da če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 80. člena, s sklepom odloči, da se oseba sprejme v nadzorovano obravnavo za obdobje, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. V sklepu pa sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče oziroma kadar nima prijavljenega ne stalnega ne občasnega prebivališča, na območju na katerem dejansko biva, določi tudi koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil iz četrtega odstavka 87. člena ZDZdr. Na podlagi sklepa iz tretjega odstavka 48. člena ZDZdr lahko koordinator nadzorovane obravnave od osebe zahteva, da prebiva v določenem kraju oziroma da mu zagotovi dostop do prostorov kjer biva (četrti odstavek 87. člena ZDZdr).

9. Izrek izpodbijanega sklepa ne vsebuje vrste in obsega pooblastil koordinatorjev nadzorovane obravnave, kot to kot obvezno vsebino določa tretji odstavek 48. člena ZDZdr. Razlogov v zvezi z navedenim ne vsebuje tudi ne obrazložitev izpodbijanega sklepa. Obrazložitev izpodbijanega sklepa tudi ne vsebuje razlogov o tem, katera pristojna psihiatrična bolnišnica bo izvajala nadzorovano obravnavo in je predlagala koordinatorje nadzorovane obravnave in ali je in kakšen načrt nadzorovane obravnave bil sprejet. Zgolj z zapisom, da se nasprotni udeleženec lahko zdravi v nadzorovani obravnavi na odprti enoti SVZ D., ki je za osebo domače okolje v smislu člena 2/I, točka 2 ZDZdr, pa je sodišče utemeljilo izkazanost pogoja iz pete alineje drugega odstavka 80. člena ZDZdr3. Izpodbijani sklep v izreku tako ne vsebuje obligatorno zahtevanih vsebin, v obrazložitvi pa tudi ne razlogov o odločilnih dejstvih, da bi se lahko odločitev sodišča prve stopnje o izrečenem ukrepu sprejema v nadzorovano obravnavo sploh preizkusila. Glede na določbo prvega odstavka 80. člena ZDZdr, ki določa, da se nadzorovana obravnavana izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, pa je nejasna tudi odločitev v izreku, da se bo nadzorovana obravnava izvajala v SVZ D. Takšne pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa predstavljajo podanost absolutnih bistvenih kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 30. členom ZDZdr in 42. členom ZNP-1, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Takšnih kršitev pritožbeno sodišče sicer samo ne more odpraviti. Sedanji postopek pred sodiščem prve stopnje je tekel brez omembe kakšne psihiatrične bolnišnice. Sodišče prve stopnje je imena določenih koordinatorjev določilo samo na podlagi poizvedb pri Psihiatrični bolnici ..., kdo so pri njej zaposleni koordinatorji nadzorovanih obravnav. Predlog predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v nadzorovano obravnavo, kot ga je ta podal na naroku 14. 7. 20214, namreč razen predloga za izrek takšnega ukrepa ne vsebuje nobenih drugih podatkov in je nepopoln. Predlog predlagatelja v tovrstnem predlagalnem postopku mora zato, da bi ga sodišče lahko obravnavalo, vsebovati razen podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, tudi navedbo razlogov, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa5. Predlog pa mora vsebovati tudi predlog za postavitev koordinatorja nadzorovane obravnave ter vrsto in obseg njegovih pooblastil. Postopek z nepopolnim predlogom je sicer pridržan sodišču prve stopnje, izvedba tega po pritožbenem sodišču in nadaljnja obravnava in odločitev pritožbenega sodišča o podanem predlogu pa ne bi pomenila krajšega postopka, kot bi sicer bil ponovno izveden postopek pred sodiščem prve stopnje. Glede na potrebno obsežnost ugotovljenih manjkajočih dejstev pa bi bistveno posegel v ustavno pravico udeležencev do pritožbe (25. člen Ustave). Glede na čas vloženega predloga predlagatelja (14. 7. 2021) s ponovnim odločanjem sodišča prve stopnje tudi ne bodo kršene pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pritožbeno sodišče je zato glede na ugotovljene kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, delno pa tudi glede na utemeljenost pritožbenih trditev D., ko pritožbeno izpostavlja pomanjkljivost odločitve o tem, kdo in kako bo izvajal ukrep nadzorovane obravnave, pritožbama ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP, tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 30. členom ZDZdr in 42. členom ZNP-1).

10. Nadaljnja navodila sodišču prve stopnje niso potrebna, ker izhajajo že iz zgoraj izpostavljenega.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje v 15 dneh od prejema pisnega odpravka sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala (pritožba je nepopolna, če ne vsebuje sestavin iz 1. in 4. točke 335. člena ZPP, slednji pa se glasita: 1. navedba sklepa, zoper katero se vlaga; 4. podpis pritožnika), jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 V sklepu sodišča prve stopnje poimenovan kot ″SVZ DNPG″. 2 Tako tudi VS RS v II Ips 31/2018, Ustavno sodišče RS v Up-563/15. 3 Določilo 2. točke prvega odstavka 2. člena ZDZdr določa, da je domače okolje osebe okolje oziroma prostor, kjer živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanjska skupnost ali drug prostor bivanja. 4 Prejšnjega, podanega v vlogi z dne 18. 6. 2021, je ta umaknil 23. 6. 2021, nato pa za tem izjavo o umiku preklical. Ker je izjava o umiku predloga nepreklicna in učinkuje takoj, ko se z njo seznani sodišče, predlagateljev preklic takšne izjave o umiku ni mogel učinkovati. Tako tudi A. Galič, Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, strani 215, 217. 5 V okviru le-teh pa tudi razloge, ki izkazujejo pogoj iz 5. alineje drugega odstavka 80. člena ZDZdr.