Jedro

Kazenska ovadba je obvestilo (naznanilo) pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (145. do 147. člen ZKP). Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka, presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj - v obravnavanem primeru torej toženec sam. Zato zgolj dejstvo, da je podal kazenske ovadbe v zvezi z delom pristojnega sodišča ter Okrožnega sodišča v Mariboru, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Drugačna razlaga bi namreč omogočila izigravanje tega instituta.

Prav tako okoliščina, da je toženec vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi domnevno nezakonitega in pristranskega sojenja pristojnega sodišča (ki se po navedbah toženca obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani), objektivno gledano ne krni videza nepristranskosti pristojnega sodišča v konkretni zadevi. V konkretni pravdi zaradi plačila neporavnanih obveznosti v zvezi s pogodbo o odprtju in vodenju TRR namreč ne gre za primer, ko bi se moralo pristojno sodišče glede na vsebino spora opredeljevati do njemu oziroma njegovim sodnicam in sodnikom namenjenih očitkov nezakonitega postopanja kot trditvene podlage za tožnikov odškodninski zahtevek. Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa ne predstavlja "drugih tehtnih razlogov" v smislu 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V pravdni zadevi II P 315/2022 Okrajnega sodišča v Mariboru tožnica (banka) s tožbo od sodišča zahteva, naj tožencu (deponentu) naloži, da ji je iz naslova negativnega stanja na zaprtem TRR dolžan plačati 2.819,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 2. 2022 dalje do plačila.

2. Toženec je dne 25. 1. 2023 podal predlog za določitev drugega pristojnega sodišča na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da bodo sodniki Okrajnega sodišča v Mariboru iz maščevanja sodili v njegovo škodo, saj je zoper Republiko Slovenijo vložil odškodninsko tožbo zaradi nezakonitega in pristranskega sojenja navedenega sodišča, prav tako pa je pri Specializiranem državnem tožilstvu RS zoper več sodnikov Okrajnega in Okrožnega sodišča v Mariboru podal kazenske ovadbe.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med „druge tehtne razloge“ spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki upravičuje prenos pristojnosti v primerih, ko bi bilo objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Poudariti je treba, da predstavlja institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato se razlogi zanjo presojajo restriktivno.

5. Kazenska ovadba je obvestilo (naznanilo) pristojnemu državnemu organu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti (145. do 147. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)). Vložitev ovadbe sodi v fazo predkazenskega postopka, presojo, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa ob vložitvi ovadbe opravi ovaditelj – v obravnavanem primeru torej toženec sam. Zato zgolj dejstvo, da je podal kazenske ovadbe v zvezi z delom pristojnega sodišča ter Okrožnega sodišča v Mariboru, še ne utemeljuje delegacije pristojnosti. Drugačna razlaga bi namreč omogočila izigravanje tega instituta.1

6. Prav tako okoliščina, da je toženec vložil odškodninsko tožbo zoper Republiko Slovenijo zaradi domnevno nezakonitega in pristranskega sojenja pristojnega sodišča (ki se po navedbah toženca obravnava pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani), objektivno gledano ne krni videza nepristranskosti pristojnega sodišča v konkretni zadevi. V konkretni pravdi zaradi plačila neporavnanih obveznosti v zvezi s pogodbo o odprtju in vodenju TRR namreč ne gre za primer, ko bi se moralo pristojno sodišče glede na vsebino spora opredeljevati do njemu oziroma njegovim sodnicam in sodnikom namenjenih očitkov nezakonitega postopanja kot trditvene podlage za tožnikov odškodninski zahtevek.2 Zgolj subjektivni občutek stranke, da pristojnemu sodišču ne more zaupati, pa ne predstavlja „drugih tehtnih razlogov“ v smislu 67. člena ZPP.3

7. Uveljavljane okoliščine tako ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Enako npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 87/2014 z dne 18. 9. 2014, I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012 in I R 4/2011 z dne 24. 2. 2011. 2 Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 21/2012 z dne 9. 2. 2012. 3 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 62/2012 z dne 19. 4. 2012 in I R 35/2007 z dne 29. 3. 2007.