Jedro

Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v delu, v katerem je dolžnici naloženo, da mora upniku v roku osmih dni od dneva vročitve sklepa povrniti 83,40 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje dolžnici naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti 83,40 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje. V presežku je upnikov predlog za povrnitev stroškov zavrnilo.

2. Zoper sklep je laično pritožbo pravočasno vložila dolžnica in predlagala, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlog za odmero stroškov zavrne. Navedla je, da se ne strinja, da se izvršitelju priznajo stroški v priglašeni višini, saj rubež sploh ni bil opravljen, za neopravo rubeža pa ni mogoče priznati 200 točk. Tudi ni znano, zakaj je izvršitelj priglasil kilometrino in stroške za storitev, ki ni bila opravljena. Sodišče je tako spregledalo, da je upnik povzročil nepotrebne stroške, zato bi moralo odmero stroškov zavrniti, saj stroški niso nastali.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je pravilnost sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pri tem je štelo, da se dolžnica pritožuje le zoper tisti del sklepa, v katerem ji je sodišče prve stopnje naložilo plačilo 83,40 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, saj le v tem delu v postopku ni uspela (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku priznalo in dolžnici v plačilo naložilo nadaljnje izvršilne stroške, nastale v zvezi z delom izvršitelja, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom z dne 16. 9. 2021 v višini 83,40 EUR (200 točk za neizveden rubež in 20 točk za obračun stroškov, kar ob vrednosti točke 0,28 EUR znaša 61,60 EUR, 3,50 EUR kilometrine, 3,26 EUR materialnih stroškov (5% od skupnega plačila za delo) in 22% DDV v znesku 15,04 EUR).

7. Neutemeljena je pritožbena graja, da sodišče upniku ne bi smelo priznati stroškov neizvedenega rubeža. Iz poročila izvršitelja z dne 16. 9. 2021 izhaja, da je izvršitelj rubež na naslovu dolžnice poskusil opraviti 22. 6. 2021, vendar vstop ni bil mogoč. Takšen rubež se na podlagi drugega odstavka 88. člena ZIZ pojmuje kot neizveden rubež. Nato je 9. 9. 2021 rubež ponovil, pri rubežu tega dne pa se niso našle premičnine, ki bi lahko bile predmet izvršbe. Takšen rubež se na podlagi prvega odstavka 88. člena ZIZ pojmuje kot neuspešen rubež. V obravnavani zadevi torej ni šlo za primer, ko izvršitelj izvršilnega dejanja ne bi opravil oziroma ga ne bi poskusil opraviti, kot si to razlaga dolžnica, ampak za primer, ko rubeža, ki ga je sicer poskušal opraviti, ni mogel (uspešno) izvesti, ker mu ni bil omogočen vstop oziroma ker je ugotovil, da dolžnica nima rubljivih premičnin.

8. Ne glede na uspeh rubeža je izvršitelj upravičen do plačila za opravljeno delo in za povrnitev stroškov, nastalih v zvezi z njim. Te zneske mu mora plačati upnik (prvi odstavek 38. člena ZIZ), ta pa lahko njihovo povrnitev zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Če je rubež neuspešen ali neizveden iz razlogov, ki so na strani dolžnika, upnika ali tretje osebe oziroma ker ni rubljivih stvari, je izvršitelj upravičen do plačila v višini 25% plačila, ki bi mu pripadalo za uspešno opravljen rubež (četrti odstavek tar. št. 1 Pravilnika). Ker terjatev, ki je predmet izterjave, presega 3000 točk (840 EUR), bi bil izvršitelj za opravo uspešnega rubeža upravičen do plačila v višini 800 točk (prvi odstavek tar. št. 1 Pravilnika). Za neizveden oziroma neuspešen rubež pa je upravičen do plačila v višini 25% od tega zneska, torej 200 točk. Sodišče prve stopnje je upniku stroške v tej višini tako utemeljeno priznalo. Dolžnica neutemeljeno nasprotuje tudi priznanemu strošku iz naslova kilometrine. Tudi ta strošek je izvršitelju nastal v zvezi s poskusom oprave rubežev, izvršitelj pa je do njegove povrnitve upravičen na podlagi drugega in tretjega odstavka 11. člena Pravilnika. Prav tako je izvršitelj na podlagi sedme alineje tar. št. 16. Pravilnika upravičen do plačila 20 točk za obračun stroškov, tj. obračun z dne 16. 9. 2021, na podlagi tretjega odstavka 10. člena Pravilnika pa tudi do povrnitve materialnih stroškov v višini 5% od skupnega plačila za delo izvršitelja. Kot davčni zavezanec je upravičen tudi do plačila 22% DDV.

9. Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje upniku utemeljeno priznalo in dolžnici v plačilo naložilo stroške v skupni višini 83,40 EUR in je njena pritožba neutemeljena. Ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče zato pritožbo dolžnice zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).