Jedro

Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep v I. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožeče stranke (pravilno tožene stranke) z dne 21. 10. 2015 (I. točka izreka) in zaradi zlorabe procesnih pravic kaznovalo zakonitega zastopnika drugotoženke D. z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR (II. točka izreka). Zakonitemu zastopniku je naložilo, da denarno kazen plača na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni od prejema sklepa, in sicer s podatki, navedenimi v izpodbijanem sklepu (III. točka izreka).

2. Drugotoženka in njen zakoniti zastopnik sta vložila skupno pritožbo zoper izpodbijani sklep, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču sta predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

O zavrženju pritožbe z dne 21. 10. 2015:

4. Sodišče prve stopnje je dne 12. 7. 2013 (red. št. 18 spisa) izdalo sodbo, s katero je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice. Toženki sta dne 9. 9. 2013 (red. št. 19 spisa) napovedali pritožbo, za kar jima je bil vročen nalog za plačilo sodne takse z dne 10. 9. 2013. Ta je zaradi večih ugovorov zoper plačilni nalog in pritožb postal pravnomočen na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 766/2014 z dne 24. 6. 2014 (red. št. 32 spisa), toženki pa sta dne 21. 8. 2014 predlagali še oprostitev plačila sodne takse, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 8. 1. 2015, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 597/2015 z dne 22. 4. 2015, in ker toženki sodne takse nista plačali, je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 23. 6. 2015 (red. št. 47 spisa) zavrglo njun ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 8. 6. 2015 in štelo, da sta toženki umaknili napoved pritožbe zoper sodbo. Ta sklep sodišča prve stopnje je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1074/2015 z dne 2. 9. 2015, kar pomeni, da je postala sodba sodišča prve stopnje z dne 12. 7. 2013 pravnomočna. Pravnomočnih sodnih odločb pa ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi, zaradi česar je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je pritožbo toženk z dne 21. 10. 2015 (red. št. 52 spisa) zavrglo.

5. Glede na predhodno navedeno drugotoženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da se lahko pritožba zavrže le v primeru, ko je bilo o zadevi odločeno po vsebini, kar zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk v konkretnem primeru naj ne bi bilo. Pritožbene navedbe drugotoženke, da za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvar, so glede na vsebino izpodbijane odločitve o zavrženju pritožbe (ker se z njo izpodbija pravnomočna sodna odločba) pravno nepomembne. Enako velja za pritožbene navedbe, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti v delu, v katerem se nanaša na dejansko stanje v zvezi s pogoji za oprostitev plačila sodne takse.

6. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo delno zavrnilo in potrdilo I. točko izreka izpodbijanega sklepa (2. točka 365. člena ZPP). Višje sodišče pripominja, da bo moralo sodišče prve stopnje očitno pisno napako v izreku sklepa (sodišče prve stopnje je navedlo tožeča stranka namesto tožena stranka, datum pritožbe pa je pravilno navedlo) odpraviti s popravnim sklepom (328. člen ZPP).

O kaznovanju zakonitega zastopnika drugotoženke:

7. V prvem odstavku 11. člena ZPP je določeno, da si mora sodišče prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku. Če stranke, intervenienti, njihovi zakoniti zastopniki in pooblaščenci z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, zlorabljajo pravice, ki jih imajo po tem zakonu, jim sodišče lahko izreče denarno kazen ali druge ukrepe, določene s tem zakonom (drugi odstavek 11. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje je kaznovalo zakonitega zastopnika drugotoženke z obrazložitvijo, da se s kopičenjem neutemeljenih pravnih sredstev upira plačilu taksne obveznosti in plačilu obveznosti po sodbi. Navedlo je, da sta toženki dne 9. 9. 2013 vložili napoved pritožbe, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za umaknjeno šele s sklepom z dne 23. 6. 2015, in da je višje sodišče v tem postopku o pritožbah odločalo kar petkrat. Po oceni sodišča prve stopnje drugotoženka vlaga pritožbe v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem in po nepotrebnem obremenjuje ter zavlačuje postopek.

9. Po prepričanju višjega sodišča pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, na kakšen način je zakoniti zastopnik drugotoženke zlorabljal procesne pravice z namenom škodovati drugemu oz. na kakšen način se kaže, da je ravnal s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Izpodbijanemu sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih in ga zato ni mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Kadar gre za očitek zlorabe procesne pravice, mora sodišče ustrezno obrazložiti, kako se izraža škodovalni namen udeleženca postopka, oziroma kaj je tisto, zaradi katerega se (sicer dopustno) postopanje v pravdnem postopku oz. vlaganje pravnih sredstev prelevi v zlorabo pravice (npr. da v pravnih sredstvih z namenom podaljševanja postopka navaja pavšalne in neutemeljene razloge, o katerih je sodišče že večkrat odločalo in pojasnilo npr. na kakšen način se izračuna višina sodne takse, pa pritožnik še vedno vztraja, da tega ni mogoče preizkusiti; da z namenom podaljševanja postopka večkrat vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki ga kljub pozivu sodišča ne dopolni z izjavo premoženjskem stanju; da vlaga pravna sredstva zoper odločbe, za katere je vsem udeležencem postopka evidentno, da so pravnomočne, oziroma da pritožbe niso dovoljene, ipd. ...).

10. Konkretiziranih razlogov, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zaradi zlorabe procesnih pravic kaznovalo zakonitega zastopnika drugotoženke, v izpodbijanem sklepu ni najti. To, da sta od izdaje sodbe do njene pravnomočnosti pretekli skorajda 2 leti in da je višje sodišče že petkrat odločalo o pritožbah v tem postopku, samo po sebi ne zadostuje za očitek, da je zakoniti zastopnik drugotoženke zlorabljal procesne pravice. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo še, da zakoniti zastopnik drugotoženke vlaga pravna sredstva v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem, vendar konkretiziranih razlogov zakaj tako meni, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo.

11. Izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno preveri, ali je, in s katerimi ravnanji je drugotoženka (oz. njen zakoniti zastopnik) zlorabljala procesne pravice. Pri tem naj sodišče prve stopnje njena procesna ravnanja ovrednoti tudi z vidika določbe četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1, pri čemer tudi ne gre povsem zanemariti vprašanja, ali je drugotoženka s kakšnim pravnim sredstvom uspela.